Kitajska v zadnjih letih pospešeno posodablja svoje oborožene sile in povečuje njihove zmogljivosti. Letošnje povečanje obrambnega proračuna je večje kot lani, ko so se izdatki za obrambo povečali za sedem odstotkov.

Kitajski premier Li Kečjang je ob začetku zasedanja kitajskega ljudskega kongresa dodal, da je vlada opravila nalogo zmanjšanja števila pripadnikov oboroženih sil za 300.000, kar pomeni, da ima ljudska osvobodilna armada zdaj okoli dva milijona pripadnikov. "Vztrajali bomo na kitajski poti krepitve oboroženih sil," je Li sporočil skoraj 3.000 delegatom, zbranim v pekinški Palači ljudstva.

ZDA so v januarja objavljeni strategiji nacionalne obrambe Kitajsko označile za "strateškega tekmeca", ki uporablja "plenilsko gospodarstvo" za ustrahovanje svojih sosed, medtem ko militarizira ozemlja v Južnokitajskem morju.

ZDA za obrambo namenijo 716 milijard
Kitajska ima drugi največji obrambni proračun na svetu, ki pa je še vedno bistveno manjši od 716 milijard dolarjev težkega obrambnega proračuna ZDA. Opazovalci sicer menijo, da Kitajska za obrambo dejansko porabi bistveno več kot 173 milijard dolarjev, saj v ta znesek niso vštete postavke, ki jih financirajo različni drugi vladni oddelki in lokalne oblasti.

Li je ob tem napovedal tudi, da bo kitajsko gospodarstvo letos zraslo za okoli 6,5 odstotka. To je skladno s pričakovanji, vendar manj kot lani, ko so imeli 6,9-odstotno rast. Obenem je predstavil vladne načrte za prestrukturiranje slabo delujočih državnih podjetij, odpravljanje revščine in omejevanje tveganj. "Temelji kitajskega gospodarstva ostajajo trdni in imamo številna politična sredstva na razpolago," je poudaril Li. "Smo popolnoma sposobni preprečiti sistemska tveganja," je zagotovil.

Boj proti tveganju, revščini in onesnaževanju
Kot je dejal, Kitajska ostaja največja država v razvoju na svetu in se soprijema s številnimi "akutnimi problemi". Medtem ko bo svetovno gospodarstvo letos po pričakovanjih še naprej okrevalo, še vedno obstajajo sprožilci nestabilnosti in negotovosti, tudi naraščajoči protekcionizem in geopolitična tveganja. "Pred nami ostajajo številni hribi, ki jih moramo preplezati, in soteske, ki jih moramo prečiti," je dejal kitajski premier in dodal, da je kitajski gospodarski uspeh odvisen od zmage v treh kritičnih bitkah proti potencialnim tveganjem, revščini in onesnaževanju.

Kitajska vlada načrtuje, da bo letos proračunski primanjkljaj znašal 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je 0,4 odstotne točke manj kot lani, s čimer nakazuje pripravljenost na zmanjšanje dolga.

Dosmrtno vladanje Šija?
Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa bo po napovedih poznavalcev verjetno najpomembnejše zasedanje v zadnjih desetletjih, saj bodo ljudski odposlanci po pričakovanjih na njem potrdili ustavne spremembe, ki bodo predsedniku države in šefu komunistične partije Ši Džinpingu omogočile dosmrtno vladanje.

Približno 3.000 delegatov bo na dvotedenskem zasedanju Šiju podelilo drugi petletni mandat na čelu države in odpravilo ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov, s čimer bo najmočnejši kitajski voditelj v zadnjih desetletjih dobil možnost neomejenega vladanja. Ustavne spremembe bodo Šiju omogočile, da bo pospešil uresničevanje svojega načrta za "novo dobo", ko bo dežela z največ prebivalci na svetu znova zasedla tisto mesto v središču svetovne politike, ki ji po mnenju Kitajcev pripada. Kot ob tem poudarjajo kitajski mediji, država za uresničitev tega cilja potrebuje močnega voditelja in močno partijo.

Poleg odprave omejitve predsedniških mandatov bodo odposlanci v ustavo vpisali Šijevo politično misel o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo. Prav tako bodo v ustavi priznali vodilno vlogo komunistične partije v državi, kar je doslej pisalo samo v preambuli. Odposlanci bodo po pričakovanjih uradno ustanovili novo protikorupcijsko agencijo. To verjetno pomeni, da bo protikorupcijska kampanja, ki jo je sprožil Ši in med katero je bilo kaznovanih več kot milijon partijskih funkcionarjev, po novem zajela vse državne uradnike.