Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je Ši zavzel za uravnoteženje gospodarske globalizacije. Globalizacija bi morala biti po njegovih besedah bolj vključujoča in trajnostna. Globalne institucije pa je označil za nezadostne in ocenil, da bi morale biti bolj predstavniške.

Gospodarska globalizacija je res povzročila nekatere nove težave, je dejal, a jo zaradi tega še ne gre v celoti vrednotiti kot slabo. Njene pozitivne strani namreč močno pretehtajo nad negativnimi, poleg tega pa od mednarodne gospodarske integracije ni mogoče več odstopiti, je poudaril.

"Globalno gospodarstvo je velik ocean, iz katerega ni mogoče priti," je dejal Ši ter storitve in kapital primerjal z vodo, ki se ne more stekati nazaj v reke in izvire.

Ši opozarja pred trgovinsko vojno
Nova mednarodna trgovinska vojna po Šijevem mnenju ne bi prinesla nobenih koristi, iz nje pa ne bi nihče izšel kot zmagovalec. Dejal je, da Kitajska podpira regionalne prostotrgovinske sporazume, nasprotuje pa tistim, ki so izključujoči ali razdrobljeni.

Poudaril je, da Kitajska ne namerava povečevati svoje trgovinske konkurenčnosti z razvrednotenjem juana ali povzročanjem valutne vojne. Ostro je nastopil tudi proti protekcionizmu, ki je po njegovih besedah "podobno zaklepanju v temno sobo".

"Morda smo res zaščiteni pred vetrom in dežjem, a ostaneta zunaj tudi svetloba in zrak," je dejal. Kot je poročala nemška tiskovna agencija DPA, je imel pri tem verjetno v mislih bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je že nakazal svojo protekcionistično politiko.

Podpora pariškemu podnebnemu sporazumu
Aplavz je Ši požel s podporo pariškemu sporazumu. "Vsi podpisniki bi se ga morali držati, namesto da se od njega oddaljujejo. Gre za odgovornost, ki jo moramo prevzeti za prihodnje rodove," je poudaril. Tudi na tem področju je Trump že dal vedeti, da nasprotuje dosedanjim mednarodnim usmeritvam, napovedal je celo odstop ZDA od sporazuma.

Trump se foruma ni udeležil, zato se je na Šijeve izjave tam odzval njegov svetovalec Anthony Scaramucci. Kot je dejal, si nova ameriška administracija ne želi konflikta s Kitajsko, temveč želi povečati dobičke, ki izhajajo iz trgovinskih vezi s tem, drugim največjim gospodarstvom na svetu.

Izpostavil je, da so trgovinski sporazumi z nekaterimi državami ZDA stali delovnih mest v proizvodnem sektorju in povzročili erozijo srednjega razreda. Poudaril pa je, da si ZDA in nova administracija ne želijo trgovinske vojne.