Japonci so z volilnim izidom dali Abeju vedeti, da se ne strinjajo z njegovim vodenjem države. Foto: Reuters
Japonci so z volilnim izidom dali Abeju vedeti, da se ne strinjajo z njegovim vodenjem države. Foto: Reuters
Japonsko volišče
Zaradi številnih škandalov sta odstopila dva visoka člana vlada, eden pa je celo storil samomor. Foto: Reuters
Volitve na Japonskem

Glavna opozicijska stranka bo imela v 242-članskem zgornjem domu 60 sedežev, medtem ko so Abejevi liberalni demokrati skupaj s koalicijsko partnerico Novi Komeito zbrali le 46 sedežev. Za večino je potrebnih 64 izmed 121 sedežev, kolikor se jih je izpraznilo v tokratnem triletnem ciklusu. Abe kljub porazu ne namerava odstopiti, napovedal pa je, da bo do konca avgusta premešal vladni kabinet.

Volitve polovice izmed 242 članov doma svetnikov potekajo vsaka tri leta. To je bil prvi volilni test vse manj priljubljenega 52-letnega premierja Šinza Abeja, ki je pred desetimi meseci nadomestil Džuničira Koizumija.

Težave koalicije
Sam poraz LDP-ja, ki je že desetletja vodilna japonska stranka, v zgornjem domu parlamenta sicer še ni dovolj za propad vladne koalicije, saj premierja volijo poslanci spodnjega doma, kjer pa ima koalicija še vedno veliko večino. Zaradi poraza bo imela koalicija veliko težav pri sprejemanju zakonov, kar bi lahko povzročilo politično krizo.

Veliko napak, tudi predhodnikov
Med javnimi nastopi precej blagi in neodločni Abe je ob prevzemu položaja premierja pred desetimi meseci užival več kot 60-odstotno priljubljenost, saj je precej izboljšal odnose s Pekingom in Seulom, ki so se ohladili v času predhodnika Džuničira Koizumija. Mnogi pa so zaupanje v Abejevo vlado kmalu izgubili zaradi številnih škandalov, med katerimi je bil najhujši priznanje vladne agencije, da je izgubila podatke, ki so se nanašali na milijone vplačil v pokojninski sistem.

Ker so pokojnine med vse starejšo japonsko populacijo vprašanje bistvenega pomena, so se mnogi začeli spraševati o Abejevih sposobnostih, čeprav so bile napake storjene še v času predhodnikov.

"Ljudske teme" na stranskem tiru
Mnogi mu zamerijo tudi njegov politični program, ki je bolj kot k "ljudskim temam", kot so spodbujanje gospodarstva in reforme pokojninskega ter zdravstvenega sistema, namenjen ustavnim spremembam, po katerih bi Japonska lahko imela jedrsko orožje in se prvič po 2. svetovni vojni znova vrnila na vojaški zemljevid sveta. Danes tako Abeja podpira le še 31 odstotkov Japoncev. Vse to pa je zgolj voda na mlin opoziciji, predvsem Demokratični stranki, ki jo vodi nekdanji LDP-jevec Ičiro Ozava.

A. L.

Volitve na Japonskem