Zaradi ukrajinske krize je vrh potekal v Bruslju in ne v Sočiju, kot je bilo predvideno, posledično pa Rusija prvič po 15 letih ni sodelovala na njem. Voditelji držav skupine G7 so Rusiji zagrozili še z ostrejšimi sankcijami, če ne bo pripomogla k umiritvi razmer na vzhodu Ukrajine, kjer proruski uporniki še vedno izvajajo napade.

Na srečanju v Bruslju so voditelji gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu sporočili, da so pripravljeni okrepiti usmerjene sankcije in razmisliti o pomembnih dodatnih restriktivnih ukrepih proti Rusiji, če bodo to zahtevali dogodki. Rusijo so obtožili, da še vedno krši ukrajinsko suverenost.

V Parizu in Normandiji tudi ruski predsednik
Čeprav se ruski predsednik Vladimir Putin ni udeležil vrha v Bruslju, se bo vseeno srečal z nekaterimi zahodnimi voditelji v Parizu pred petkovimi slovesnostmi ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji, vendar ne z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

"Imeli bomo priložnost, da se vidimo, kaj bo gospod Putin naredil v prihodnjih tednih, in če bo vztrajal pri dozdajšnji poti, smo že nakazali, kakšne poteze smo pripravljeni potegniti," je Obama ob koncu vrha v Bruslju sporočil ruskemu predsedniku.

V zraku tretja faza sankcij
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da si ne morejo dovoliti nadaljnje destabilizacije Ukrajine, zato bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov.

Do zdaj so ZDA in Evropska unija uvedle le sankcije proti nekaterim ruskim podjetjem in posameznikom, ki so jim prepovedali potovanja in zamrznili premoženje. Če ne bo napredka, bodo razmislili o tretji fazi sankcij, ki predvideva ukrepe na področju trgovine, financ in energetike.

Zahodne države so zagrozile z novimi sankcijami, če bi bile ovirane predsedniške volitve 25. maja v Ukrajini, a so te potekale gladko in novi predsednik Petro Porošenko bo prisegel v soboto.

Nekateri so v tem videli znak ruskega sodelovanja, s čimer naj bi splahnele grožnje z novimi sankcijami, a izjava po vrhu G7 kaže, da zahodni voditelji vseeno še niso popolnoma zadovoljni z dejanji ruskega predsednika.

Spopadi se nadaljujejo
Voditelji ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije, Japonske in Kanade od Rusije med drugim zahtevajo, da prizna izid predsedniških volitev v Ukrajini, preneha izvajati destabilizacijo na vzhodu Ukrajine in umakne svoje vojake z rusko-ukrajinske meje.

Rusija vseskozi zanika, da bi stala v ozadju destabilizacije vzhoda Ukrajine, kjer so proruski uporniki zasedli več vladnih poslopij, postavili nadzorne točke, napadli ukrajinske sile in razglasili neodvisnost.

Na vzhodu Ukrajine še naprej vladajo nemirne razmere, saj je upornikom po nekaj dnevih spopadov uspelo zavzeti oporišči ukrajinske vojske, spopadi pa se nadaljujejo.

Obsodba Asada
Poleg Ukrajine je bila na dnevnem redu prvega dneva vrha še kopica drugih tem. Zaradi nedavnega napada na judovski muzej v Bruslju so se voditelji strinjali, da bodo skupaj ukrepali proti nevarnosti terorističnih napadov evropskih džihadistov, ki se vračajo domov, potem ko so sodelovali v spopadih v Siriji.

Ostro so obsodili brutalnost režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada, potem ko si je ta na spornih volitvah ta teden zagotovil nov sedemletni predsedniški mandat. Volitve v Siriji so voditelji G7 v izjavi označili kot zgolj navidezne in izpostavili, da za Asada v Siriji "ni več nobene prihodnosti".

Drugi dan vrha imajo voditelji na dnevnem redu pogovorov v Bruslju predvsem razmere v svetovnem gospodarstvu, boj proti podnebnim spremembam in oskrbo z energijo.