Eden izmed predstavnikov Mednarodne organizacije za energijo (IEA), ki pa ni hotel biti imenovan, je britanskemu časopisu Guardian zaupal, da so "številni vidni ljudje v organizaciji prepričani, da bo vzdrževanje črpanja med 90 in 95 milijoni sodov nafte na dan nemogoče, a podatka ne posredujejo javnosti, saj se bojijo, da bi se na svetovnih finančnih trgih razširila panika in da bi številke padle še nižje". Vir je dodal še: "Razmere so zelo, zelo slabe".

Agencija je trditve neimenovanega vira že zavrnila in v letnem poročilu, ki ga je izdala v torek, ponovila pričakovanja, da bodo naftne zaloge do leta 2030, ob enaki politiki, kot jo imajo države zdaj, zrasle na 105 milijonov sodov nafte dnevno. "Seveda opozarjamo, da se zaloge nafte in zemeljskega plina počasi zmanjšujejo, a se to nikakor ne bo zgodilo tako hitro, kot naj bi bilo napovedano," je povedal namestnik izvršnega direktorja IEA-ja Richard Jones in dodal: "Po navadi je organizacija veliko bolj pesimistična, kot pa bi lahko bila glede na naftno industrijo".

Neki drugi vir iz organizacije je Guardianu povedal tudi, da je znotraj organizacije "nujno ne ujeziti Američanov", ki tam igrajo glavno vlogo in spodbujajo organizacijo, naj izigrajo potencialni primanjkljaj zalog. "Ne vidim, zakaj bi bilo to v interesu Američanov, nikakor ne vidim logične povezave teh obtožb," je za CNN povedal Jones.

Svet bo moral spremeniti politiko do nafte
Številni teoretiki so prepričani, da svetu hitro zmanjkuje naftnih zalog. V poročilu, ki so ga lani izdali v Veliki Britaniji, so zapisali, da bo svet vrh v "poceni in lahko dostopni proizvodnji nafte" dosegel leta 2013. Tudi poročilo za leto 2009 opozarja, da politika do črpanja nafte v naslednjih 20 letih ne bo smela biti enaka, kot je zdaj. "Obseg energetskih izzivov, ki so pred nami, je ogromen, veliko večji, kot si ljudje predstavljajo. A moramo uresničiti te izzive," so zapisali v poročilu in predstavili dva mogoča scenarija za prihodnost.

Prvi scenarij so poimenovali "referenčni" scenarij, ki predvideva, da bo politika svetovnih vlad ostala enaka in se bo globalna temperatura dvignila za šest stopinj ter da bo povpraševanje po nafti do leta 2030 naraslo za 40 odstotkov. Drugi scenarij, scenarij "450", pa predvideva, kaj bi se lahko zgodilo, če bodo vlade ukrepale glede podnebnih sprememb. Če bodo vlade zmanjšale vnos izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kot se od njih pričakuje, bodo za 50 odstotkov zmanjšali nevarnosti, da bi se globalna temperatura dvignila za dve stopinji Celzija, posledično pa bo manjše tudi povpraševanje po nafti.

Povpraševanje se bo dvignilo, tako tudi cene
IEA napoveduje, da naj bi se povpraševanje po nafti do leta 2030 dvignilo z 85 milijonov sodov na dan na 105 milijonov sodov nafte na dan. Povpraševanje po premogu naj bi naraslo za 53 odstotkov, povpraševanje po naravnem plinu pa za 42 odstotkov do leta 2030. Zaradi povpraševanja naj bi narasle tudi cene, surova nafta naj bi do leta 2030 dosegla ceno 115 dolarjev za 159-litrski sod nafte.

V Mednarodni organizaciji za energijo tako opozarjajo tudi, da se lahko najhujšim scenarijem države izognejo, če bodo na težko pričakovani podnebni konferenci v Köbenhavnu le dosegli dogovor, za katerega si prizadevajo, in če bodo države le zmanjšale vnos izpustov toplogrednih plinov v ozračje.