Medtem ko se nekateri starši borijo, da bi imeli otroke, so drugi prisiljeni narediti splav. Foto: EPA
Medtem ko se nekateri starši borijo, da bi imeli otroke, so drugi prisiljeni narediti splav. Foto: EPA
Če je Severnokorejka ob vrnitvi v domovino iz tujine noseča, mora po zakonu narediti splav. Foto: EPA

Na Kitajskem, v Severni Koreji in Vietnamu je splav včasih celo obvezen. V Severni Koreji je splav obvezen za noseče Severne Korejke, ki se vrnejo v državo iz tujine, Kitajska pa je splav uvedla v sklopu omejevanja rojstev.

V 53 državah, med njimi so Kanada, Francija, Nemčija, Italija, ZDA in Slovenija, je splav zakonsko dovoljen, v sedmih državah, med njimi v Indiji, na Japonskem in v Veliki Britaniji, je dovoljen zaradi slabih ekonomskih pogojev in v primerih, ko je potrebno zavarovati materino fizično ali duševno zdravje, v primerih posilstva ali incesta ali ko gre za odstranitev nezdravega otroka.

Zakon velikokrat v bran materi
Alžirija, Argentina, Brazilija, Etiopija, Pakistan, Poljska, Španija in še nekatere druge države spadajo med tiste, kjer je splav dovoljen, ko je potrebno zavarovati materino fizično ali duševno zdravje, v primerih posilstva ali incesta ali ko gre za nezdravega otroka. V Bangladešu, Kolumbiji, Kongu, Egiptu in Iranu pa je splav dovoljen le, kadar je ogroženo materino življenje ali pa je v celoti prepovedan.

Ne glede na okoliščine je splav prepovedan v Salvadorju, na Malti in v Vatikanu, za primerjavo, do leta 1994 je bil splav popolnoma prepovedan v 16 državah.

Nikaragva ne pozna več izjem
Zadnja država, ki se je odločila zaostriti svojo politiko do splava, je Nikaragva. Odbor parlamenta je tako že podprl osnutek zakonodaje, ki prepoveduje splav tudi v primeru, če je ogroženo materino življenje.

O predlogu zakona bodo zdaj razpravljali še poslanci, končna odločitev pa bo sprejeta prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bo zdravnikom, ki bodo opravljali splave, grozilo do 30 let zapora. Do zdaj je bil splav v tej južnoameriški državi dovoljen, če je bilo materino življenje v nevarnosti, za popolno prepoved pa se zavzemajo predvsem Katoliška in evangeličanske cerkve.

Sprejetju zakona ostro nasprotujejo gibanja za pravice žensk, ki so že napovedala vložitev pritožbe.