Zadnje javnomnenjske raziskave so tesno zmago napovedovale Ruttejevi Ljudski stranki za svobodo in demokracijo (VVD), ki naj bi prejela 16,2 odstotka glasov, drugo mesto naj bi osvojila Wildersova Stranka za svobodo (PVV) s 13,4 odstotka, na tretje mesto naj bi se uvrstili Krščanski demokrati (CDA), ki so jim napovedali 12,5 odstotka glasov, na četrto in peto pa Socialistična stranka (SP) in stranka Zelena levica (GL), ki je primerjavi s preteklimi volitvami močno povečala svojo podporo.

Tokrat v koaliciji štiri stranke?
V nasprotju z volitvami v preteklosti, ko sta koalicijo običajno oblikovali dve stranki, je politična podpora zdaj veliko bolj razdrobljena, in tako naj bi po napovedih analitikov koalicijo oblikovale štiri stranke. V 150-članskem parlamentu je običajno 11 političnih strank, velika večina jih je zelo majhnih. Letos 13 milijonov volilnih upravičencev izbira med kandidati rekordnih 28 strank, kolikor se jih poteguje za poslanske sedeže.

Po zadnjih volitvah 2012 sta veliko koalicijo oblikovali Ruttejeva stranka VVD, ki je prejela 41 sedežev, in socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), ki je imela 38 sedežev. Tokrat se obema obeta veliko slabši volilni izid, četudi naj bi VVD še vedno prejel največ glasov, PvDA pa se spopada z velikim padcem podpore in naj bi imela le okoli 11 poslancev.

Vse stranke zavračajo sodelovanje z Wildersom
Wildersova stranka PVV, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobila podporo, naj tudi v primeru zmage ne bi imela nobene možnosti, da bi oblikovala vlado, saj vse stranke izključujejo sodelovanje z njo. Toda če bi zmagala, bi to po Evropi povzročilo veliko politično vznemirjenje. Sploh v Franciji, kjer na bližnjih predsedniških volitvah zmago v 1. krogu (in zanesljiv poraz v 2. krogu, ne glede na to, kdo bi se uvrstil vanj) napovedujejo predsednici skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, in v Nemčiji, kjer se bo na parlamentarnih volitvah septembra, kot kažejo volilne napovedi, prvič v parlament uvrstila skrajna desna, evroskeptična Alternativa za Nemčijo. Kot svarijo politični poznavalci, utegne to z lani izglasovanim brexitom in izvolitvijo do EU-ja skeptičnega Donalda Trumpa za predsednika ZDA, močno zamajati Evropsko unijo, ki se očitno ne zna spopasti z naraščajočimi težavami znotraj družbe.

Politični nazori ključnih akterjev tokratne kampanje so zelo jasni in diametralno nasprotni. Wilders, znan po svojih rasističnih stališčih, je v soočenju z Ruttejem med drugim dejal, da je na misiji proti islamizaciji države, ter obljubil zaprtje meja za muslimanske migrante, zaprtje mošej ter prepoved prodaje Korana. Na Nizozemskem je manj kot 6 odstotkov prebivalcev muslimanov. Rutte je Wildersove načrte označil kot "lažne" rešitve. "Medtem ko se mi osredotočamo na vzroke prebežniške krize, vi vso svojo pozornost namenjate vaši politiki glede Korana." Njuni stališči sta diametralno nasprotni tudi glede zdravstva. Wilders je Rutteju očital, da bi moral poskrbeti najprej za nizozemske državljane. "Vi niste premier Nizozemcev, temveč tujcev."

Rutte je bil v nagovoru volivcem jasen: "Videli smo pri brexitu, videli smo pri Trumpu: še večer prej smo mislili, da se to ne more zgoditi. Še vedno je velika možnost, da se bomo zbudili 16. marca in bo imela Wildersova stranka največjo podporo." Volivce je pozval, naj odidejo na volišče in obrnejo hrbet Wildersu.

Krščanski demokrati v vsaki koaliciji?
Kot napovedujejo analitiki, pa se zna zgoditi, da se bodo po volitvah najbolj smejali Krščanski demokrati s Sybrandom Bumo na čelu. Kajti skoraj zanesljivo bo stranka v vladni koaliciji, ne glede na to, kdo bo zmagal.

Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah so krščanski demokrati za Ruttejevo stranko VVD zaostajali 4 odstotne točke, za Wildersom pa samo eno. V 150-članskem parlamentu naj bi imela stranka okoli 20 sedežev.Morebiti še zgovornejši podatek glede na današnje volitve pa je, da je edina stranka, ki je od v zadnjih tednih vseskozi pridobivala podporo. Kot je Buma dejal za Reuters, naj bi bila "ta kampanja vseskozi zgolj rivalstvo med Ruttejem in Wildersom. Kaj je ostalo od tega dvoboja? Vsak dan smo močnejši in možnost, da bomo ravno na volilni dan najmočnejši, je zelo velika, in tega ni pričakoval nihče."

Da bi na svojo stran pridobil čim več volivcev, je v svojem programu Buma poudaril pomen skupnih vrednot s pridihom nacionalizma. Med drugim predlaga uvedbo petja himne v šolah in obvezno družbenokoristno delo za mlade, ki bi jim razširilo obzorje in jim pomagalo pri spoznanju, "družba ni samo to, kar lahko ti v njej dobiš zase, temveč tudi, kaj ti lahko vrneš". Hkrati pa, v nasprotju z Wildersom, zagovarja članstvo v Evropski uniji in evro, četudi z nekaterimi zadržki. Po njegovih lastnih besedah je "strankina tokratna kampanja bolj o moralnih kot ekonomskih vprašanjih". Analitiki predvidevajo, da bo sodelovanje Krščanskih demokratov koaliciji dalo konservativen pečat, Buma pa zagotavlja, da se zavzema za versko svobodo, "kar je velika razlika. Ne bomo vladali s stranko PVV (op. stranka Gerta Wildersa)."

Ruttejevo potezo, da turškim ministrom prepove nagovor turški diaspori na Nizozemskem, je Buma pozdravil, do Erdoganov opazk, da so Nizozemci nacisti in fašisti pa je zelo oster: "To je šlo globoko v srce Nizozemcev. Moja dedek je umrl v nemškem koncentracijskem taborišču." Buma je pozval Turke z dvojnim državljanstvom, naj se odpovejo turškemu potnemu listu, kar so volivci pozdravili.

Krščanskim demokratom glasovi razočaranih Wildersovih podpornikov?
Krščanski demokrati so sicer v zadnjih desetih letih izgubil velik del volivcev, predvsem z juga države in podeželskih območij, ki so "odšli" v tabor Wildersa. Leta 2006 je imela stranka v parlamentu 41 sedežev, leta 2012 pa samo še 12. V stranki so se v zdajšnji kampanji osredotočili na jug in jugozahod, kjer je stranka močna na lokalni ravni. "Tam so razočarani nad Wildersom in ljudje raje izberejo kandidate, ki prihajajo z njihovega območja," je dejal Buma in dodal, da ima, kar se tiče volilnega izkupička tam, dober občutek.
Jesse Klaver - evropski Justin Trudeau, ki zveni kot Barack Obama?
Po tokratnih volitvah utegnejo biti politični žarometi veliko bolj usmerjeni tudi v stranko Zelena levica, ki jo vodi nova nizozemska politična zvezda, 30-letni Jesse Klaver, za katerega mnogi pravijo, da je po videzu podoben kanadskemu premierju Justinu Trudeauju, po besedah pa nekdanjemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Maja 2015 je postal najmlajši predsednik katere od nizozemskih političnih strank, odločno se zavzema za liberalno in odprto politiko s poudarkom na strpnosti, volivcem pa je ves čas polagal na srce, da imajo možnost, da ustavijo zasuk Evrope v smer skrajne desnice. "Na Nizozemskem moramo pokazati, da se da ustaviti populizem in da je alternativa. Ta alternativa smo mi."

Profesor Rens Vliegenthart z amsterdamske univerze napoveduje, da bo po dolgotrajnih pogovorih oblikovana desnosredinska koalicija, ki jo bosta oblikovali Ruttejeva stranka VVD in Bumovi Krščanski demokrati, mogoče pa je, da bo v vladi prvič tudi Zelena levica.