Kolumbija je od sklenitve mirovnega sporazuma pred dvema letoma v obdobju prilagajanja po najdaljši državljanski vojni v Latinski Ameriki, ki so jo zaznamovale številne ugrabitve in izginotja in v katerem je umrlo okoli 260.000 ljudi, več milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Na prejšnjih volitvah leta 2014 je bila glavna tema končanje te 52-letne državljanske vojne, na tokratnih pa so bili v ospredju zdravstvo, izobraževanje, korupcija, gospodarstvo in zmanjševanje vrzeli med bogatimi in revnimi v tej 48-milijonski državi. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bila volilna udeležba 44,6-odstotna.

Napoveduje se poraz vladajoče stranke
Desno usmerjeni stranki Demokratični center, ki jo vodi nekdanji predsednik Alvaro Uribe, naj bi na volitvah kazalo najbolje, medtem ko naj bi vladajoča stranka predsednika Juana Manuela Santosa Partido de la U (v koaliciji z Liberalno stranko) in Konservativna stranka izgubili velik del svojih sedežev. Santos, ki je za prizadevanja za sklenitev mirovnega sporazuma, s katerim se je končala pol stoletja trajajoča državljanska vojna, prejel tudi Nobelovo nagrado za mir, je kljub nekaterim dobrim gospodarskim kazalnikom (letos naj bi se BDP povečal za 2,6 odstotka, prihodnje leto pa za 3 odstotke) je zelo nepriljubljen. Ob začetku mandata ga je podpiralo več kot 70 odstotkov Kolumbijcev, na začetku letošnjega leta pa le še 14 odstotkov. Državljani so najbolj razočarani nad stanjem gospodarstva, ki je močno odvisno od nafte, ta obsega skoraj polovico vrednosti izvoza. Uribe na drugi strani pa se na Vrhovnem sodišču spopada z obtožbami v 28 primerih.

Farc, ime zdaj označuje Skupno alternativno revolucionarno silo, prej pa je pomenilo Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, ima v skladu z mirovnim dogovorom do leta 2026 sicer zagotovljenih pet sedežev v 108-članskem senatu in pet sedežev v 172-članskem predstavniškem domu (številke veljajo za sklic v letih 2018—2022), stranka pa lahko na današnjih volitvah te številke še poveča. Za glasove volivcev se poteguje 74 strankinih kandidatov.

A po javnomnenjskih raziskavah, ki so sicer v Kolumbiji znane kot zelo nezanesljive, ji ne kaže najbolje, kajti večina jih kaže, da ima stranka le okoli enoodstotno podporo. Nizka podpora je predvsem posledica tega, da so številni Kolumbijci zelo nezaupljivi do nekdanjih gverilcev, ki so bili pol stoletja za številne strah in trepet. Farcovi kandidati so bili med kampanjo deležni tudi zelo jasnega nasprotovanja, med drugim so vanje metali paradižnike, steklenice in jajca, zaradi česar so voditelji stranke izrazili skrb za varnost svojih kandidatov. Zaradi tega so kampanjo februarja tudi prekinili.

Med Farcovimi kandidati je tudi Carlos Antonio Lozada. Še v času prejšnjih volitev je bil oborožen in se je z drugimi somišljeniki iz Farca bojeval proti vladnim silam. Zdaj ee 56-letnik, ki je bil uporniški gverilec dolgih 39 let, poteguje za sedež v senatu, odložil je orožje, na njegovi srajci pa je nekdanji znak Farca, prekrižani puški na podlagi barv zastave, nadomestila rdeča vrtnica na beli podlagi.

Farc je v volilni kampanji poudarjal svojo skrb za revne, volilno telo pa je glede njihovega političnega udejstvovanja zelo razdeljeno: le redki sprejemajo njihovo novo vlogo v političnem prostoru, več pa je tistih, ki ji nasprotujejo in zahtevajo, da naj gredo Farcovi voditelji v zapor. "Učimo se tega, da gremo na trg in z argumenti in predlogi iščemo množično podporo za svoje ideje," je ob koncu kampanje dejal Lozada, potem ko je nagovoril okoli 200 podpornikov v Fusagasugi.

"Zelo je pomembno, da niso v vojni, velikega vpliva na volitve pa ne bodo imeli," Farcove možnosti ocenjuje analitik Juan Carlos Palou. Največ glasov utegne stranka dobiti na revnih podeželskih območjih.

Velik udarec je stranka doživela v četrtek, ko je Rodrigo Londono, sicer tudi zadnji Farcov poveljnik, znan pod vzdevkom Timočenko, zaradi bolezni umaknil iz boja za predsedniško mesto.

Kolumbijci bodo 27. maja izbirali še predsednika
Nedeljske volitve bodo tudi pokazale, kdo se bo pomeril na majskih volitvah, na katerih bodo volivci 27. maja izbirali Santosovega naslednika. On se ne more potegovati za nov mandat, saj zakon predsedovanje omejuje na dva zaporedna mandata. Današnje volitve so tudi primarne strankarske za predsedniške kandidate, volivci bodo namreč lahko obkrožili tudi, kdo izmed kandidatov levice oz. desnice bi moral biti predsedniški kandidat.

Po četrtkovem odstopu Londona ni jasno, ali to pomeni zagon za Gustava Petra, vidnega levičarja in nekdanjega člana gverilskega gibanja M-19. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo Petro, nekdanji župan Bogote, na današnjih volitvah skoraj zagotovo dobil zeleno luč za predsedniške volitve. 57-letnega ekonomista in nekdanjega senatorja so pomilostili, potem ko je zaradi svoje vpletenosti v dejavnosti gibanja M-19 za rešetkami preživel dve leti. Njegova stranka Colombia Humana poudarja skrb za revne in napoveduje ustanovitev socialnega gospodarstva, ki bo služilo državljanom, in odmik od naftno usmerjenega gospodarstva v kmetijstvo.

Če bo volilni izid levousmerjenih strank blizu izida desnousmerjene koalicije, potem bi to lahko pomenilo veter v krila za Petrov boj za osvojitev predsedniškega mesta, je v obvestilu vlagateljem sporočil Citibank.

Na desnici najbolje kaže 41-letnemu senatorju Ivanu Duqueju, ki ga podpira nekdanji predsednik Uribe.

Med volitvami so meje zaprte
Tako kot na preteklih volitvah so tudi tokrat oblasti med volitvami za 70 ur zaprle meje. "Tako kot vedno, ko potekajo volitve, smo odredili zaprtje mej, da bi zagotovili javni red med glasovanjem," je pred dnevi sporočil Christian Kruger, vodja agencije za migracije. Meje bodo znova odprli ob 16. uri, ko se bodo zaprla volišča. Iz sosednje Venezuele, ki jo pretresa huda notranja kriza, se je v Kolumbijo zateklo že več kot pol milijona Venezuelcev, še 650.000 naj bi jih v državo vstopilo na poti v tretjo državo oziroma domov. Koliko jih je mejo prečkalo nezakonito, ni znano.