"Gre za politični signal v trenutnem geopolitičnem položaju," je za Reuters dejal neimenovani diplomat. Pri tem so ministri za evropske zadeve, med njimi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin, poudarili, da mora BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij in temeljnih pravic.

Izrazili so pričakovanje, da bo današnja odločitev potrjena na decembrskem zasedanju voditeljev EU-ja, ki bo v četrtek.

Države članice tako sledijo oktobrskemu predlogu Evropske komisije, da se BiH-u podeli status kandidatke. Komisija je ob tem poudarila, da morajo oblasti v Sarajevu opraviti določene korake na področjih neodvisnosti sodstva, preprečevanja konflikta interesov, boja proti korupciji in učinkovitega upravljanja migracij ter svobode medijev in izražanja.

Štucin: Podelitev statusa kandidatke BiH velik diplomatski uspeh Slovenije

Slovenija je ves čas zagovarjala, da je glede na geopolitične razmere sedaj čas, da se po Ukrajini in Moldaviji status kandidatke podeli tudi Bosni in Hercegovini. Štucin upa, da bodo to v četrtek potrdili tudi voditelji EU.

Če bo Evropski svet to odobril, bo to tudi velik uspeh slovenske diplomacije. Slovenija je namreč po Štucinovih besedah tista, ki je v bistvu to razpravo začela, hkrati pa vseh šest mesecev skrbela za to, da je bila razprava ves čas na agendi.

"Veliko dvomov je bilo v to tudi s strani držav članic, tudi Evropske komisije, ampak na koncu mislim, da smo uspeli z argumenti dokazati, da je Bosna in Hercegovina v tem času kljub vsemu naredila pomemben napredek," je dejal Štucin v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju.

Glede današnje razprave na Svetu EU za splošne zadeve je dejal, da so si bili glede podelitve statusa kandidatke BiH praktično vsi enotni, pri čemer je poudaril, da gre predvsem za "politično sporočilo".

Kot je še povedal Štucin, si želijo, da BiH na podlagi te odločitve nadaljuje z reformnim procesom in naredi potrebne korake, preden se pogajanja o članstvu dejansko začnejo. "Upamo, da bo v bistvu to nek nov impulz, ki bo pripomogel k temu, da so te reforme hitreje sprejete," je povedal.

Varhelyi: Hitrejši napredek pri reformah

Evropa je izpolnila svojo obljubo, je evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi dejal v odzivu na podporo ministrov za zadeve EU-ja. Zdaj mora svojo nalogo opraviti še BiH in hitreje napredovati pri sprejemanju reform, je dejal.

Varhelyi je spomnil, da je Evropska komisija sredi oktobra priporočila, da se BiH-u podeli status kandidatke za članstvo v EU-ju. To je po njegovih besedah prispevalo tudi k spremembam političnega ozračja v državi in hitrejši vzpostavitvi institucij po volitvah v začetku oktobra.

"Mislim, da je to sprožilo tudi pozitiven pristop v Evropi in Evropa je izpolnila svojo obljubo. Zdaj mora Bosna in Hercegovina opraviti svojo nalogo. Hitreje mora napredovati pri reformah, pa ne za EU, ampak za svoje ljudi," je povedal.

Napovedal je, da bodo zdaj z novimi oblastmi v BiH vzpostavili dialog na visoki ravni, v okviru katerega bodo naredili načrt za izpolnitev prednostnih nalog, ki jih je določila komisija.

Na odločitev držav članic so sicer po mnenju komisarja za širitev vplivale tudi geopolitične spremembe zaradi ruske agresije na Ukrajino. "Veseli me, da je bila sprejeta jasna geopolitična odločitev," je dejal.

Da bi status kandidatke BiH podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija. Voditelji EU-ja so sicer na junijskem vrhu sklenili, da so BiH-u pripravljeni podeliti ta status.

Golob izrazil optimizem glede podpore tudi na vrhu EU-ja

Tudi slovenski premier Robert Golob je pozdravil odločitev Sveta EU-ja, ki je BiH-u podprl podelitev statusa kandidatke za članstvo v Uniji ter državi čestital, da je dosegla ta veliki mejnik. Pri tem je izrazil optimizem, da bodo na vrhu EU-ja dokončno potrdili to odločitev.

BiH je na to odločitev čakal dolgih dvajset let, je Golob dejal v izjavi slovenskim novinarjem po nagovoru Evropskega parlamenta v Strasbourgu. "Ustvarili so pozitiven zagon, ki ga je treba izkoristiti na obeh straneh," je dodal.

V EU-ju je po njegovem mnenju treba zgraditi zaupanje do prebivalcev BiH-a. Na drugi strani pa je to jasen znak političnim strukturam v BiH-u, ki imajo poln mandat, da ga izkoristijo in izpeljejo čim več reform ter dokažejo svojim volivcem, da z njimi delijo vizijo o prihodnosti države v EU-ju, je dodal.

Bosna in Hercegovina se bo tako pridružila Albaniji, Moldaviji, Severni Makedoniji, Črni gori, Turčiji in Ukrajini, ki so prav tako stopile na pot približevanja Evropski unji. Ta postopek lahko traja več let in vključuje zahtevna pogajanja.