"Podatki, ki jih je zbral moj urad, kažejo, da se je število civilnih smrtnih žrtev v oboroženih spopadih leta 2023 povečalo za 72 odstotkov," je zbranim v Ženevi povedal visoki komisar.

Poudaril je, da se je delež ubitih žensk lani podvojil, ubitih otrok pa potrojil, kar je označil za grozljivo.

Po njegovih besedah vojskujoče se strani vse bolj prestopajo meje sprejemljivega in zakonitega, kažejo popoln prezir drug do drugega in teptajo človekove pravice. "Ubijanje in poškodbe civilistov so postali vsakodnevni pojav," je dejal Türk.

Med drugim je omenil vojno v Gazi in navedel, da je bilo zaradi izraelskih napadov tam doslej ranjenih že več kot 120.000 ljudi, večinoma žensk in otrok. Ob tem je bilo samo od začetka izraelskih operacij v Rafi na skrajnem jugu Gaze razseljenih skoraj milijon Palestincev, je dodal.

Primanjkuje 41 milijard dolarjev za humanitarno pomoč

Opozoril je tudi na finančno pomanjkanje programov humanitarne pomoči – njihov primanjkljaj naj bi znašal 40,8 milijarde dolarjev oziroma dobrih 38 milijard evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Temu je Türk sopostavil dejstvo, da so se svetovni vojaški izdatki medtem lani povečali za 6,8 odstotka, na 2500 milijard dolarjev. Po njegovih besedah je to najobsežnejše letno povečanje sredstev za vojsko po letu 2009.

V Ženevi se začenja 56. redno zasedanje Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo do 12. julija. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), bo Slovenija med tematikami posebej pozorno spremljala vprašanja, povezana z enakostjo spolov in opolnomočenjem žensk, odzvala pa se bo tudi na skrb vzbujajoče stanje človekovih pravic po svetu.

Na zasedanju bodo med drugim obravnavali skrb vzbujajoče stanje človekovih pravic v nekaterih državah, vključno z Afganistanom, Belorusijo, Sudanom, Palestino, Sirijo, Burundijem, Venezuelo, Mjanmarom, Eritrejo in Ukrajino.

Slovenija ima v Svetu za človekove pravice status države opazovalke in kandidira za članstvo v svetu za obdobje 2026–2028.