aje. V spopadih je umrl en policist.

S tunizijskega notranjega ministrstva so sporočili, da so protestniki napadali policiste in zažigali vozila varnostnih sil, v neki revni četrti Tunisa pa so po poročanju lokalnih medijev izropali več trgovin in dve banki.

Protesti proti slabim gospodarskim in socialnim razmeram ter visoki brezposelnosti so se začeli prejšnji konec tedna v provinci Kasserine na zahodu Tunizije. V tamkajšnjih spopadih med demonstranti in policijo je bil v sredo zvečer ubit tudi en policist. V protestih je bilo doslej ranjenih še več deset policistov in protestnikov, en protestnik pa se je skušal zaradi slabih razmer protestno zažgati, a so mu to preprečili.

Zaradi nasilnih protestov so tunizijske oblasti razglasile policijsko uro, ki bo veljala po vsej državi. "Zaradi napadov na javno in zasebno lastnino ter glede na to, da nadaljevanje teh dejanj predstavlja grožnjo varnosti državljanov, je bila sprejeta odločitev o razglasitvi policijske ure po Tuniziji od 20. do 5. ure," so sporočili s tunizijskega notranjega ministrstva. Ob tem so dodali, da bodo kršitelji policijske ure kaznovani.

Izjeme veljajo le za nujne medicinske primere in tiste, ki delajo ponoči. Oblasti so še pozvale k umiritvi strasti, potem ko so zaradi vandalizma v predmestju Tunisa aretirali 16 ljudi.

Tunizijski premier Habib Essid je medtem zatrdil, da so protesti sedaj že pod nadzorom. "Situacija je mirna in je pod nadzorom," je dejal po srečanju s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v Parizu. Francija je napovedala milijardo evrov pomoči Tuniziji v naslednjih petih letih v okviru gospodarskega podpornega paketa. "Pomemben del načrta je pomoč revnim regijam in mladim, poudarek pa je na zaposlovanju," so sporočili iz Hollandovega urada.

Leto krvavih napadov
Nekateri od protestnikov opozarjajo, da številnih socialnih problemov, ki so sprožili arabsko pomlad v državi leta 2011, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega voditelja Zineja El Abidina Ben Alija, še vedno niso rešili. Tunizija je edina država, ki jo je pretresla arabska pomlad, ki ji je vsaj deloma uspela demokratična tranzicija. A slabe gospodarske razmere so ostale. Več kot tretjina mladih je brez dela, nezaposlenih pa je kar 62 odstotkov tunizijskih diplomantov.

V Tuniziji sicer veljajo izredne razmere od novembrskega samomorilskega bombnega napada, v katerem je v središču Tunisa umrlo 12 pripadnikov predsedniške garde. Odgovornost je prevzela Islamska država (IS). Tudi sicer je bilo lansko leto za Tunizijo izredno krvavo - IS je namreč izvedel tudi napada v muzeju Bardo, v katerem je umrlo 20 turistov, in letovišču Sousse, kjer je bilo žrtev 38, od tega večina turistov.

Ironično, lani je šla Nobelova nagrada za mir prav v Tunizijo - prejele so jo štiri organizacije civilne družbe za njihov prispevek pri "gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011". Tuniziji je sicer uspel demokratični prehod: na prvih svobodnih volitvah je slavila islamistična stranka Ennahda. Na volitvah 2014 je bila stranka tunizijske muslimanske bratovščine poražene, saj je zmagala levosredinska stranka Nidaa Toune. Poraženi islamisti so mirno izročili oblast in prešli v opozicijo.