Foto:
Foto:
V spopadih je bilo ranjenih več protestnikov.
Silvio Berlusconi in Javier Solana med neformalnim vrhom v Rimu.

Velike države so kritizirale manjše, Španija in Poljska pa sta se borili za težko pridobljene volilne pravice, ki jim jih podeljuje sporazum iz Nice. Kljub razlikam pa so vodje držav prepričani, da bo sporazum dosežen do konca leta, kar bi omogočilo lažjo širitev aprila leta 2004, ko se Uniji priključi še 10 novih držav, med drugim Slovenija.

Policisti so za umiritev množice uporabili solzivec in gumijevke, medtem ko so se protestniki branili s steklenicami in kamni. Nekaj protestnikov je bilo lažje poškodovanih in zadržanih v zdravstveni oskrbi, policisti pa so nekaj nasilnežev priprli.

Julija 2001 je bil med spopadi med protestniki in policisti v Genovi na vrhu skupine G 8 ubit en italijanski protestnik, več pa je bilo ranjenih.

Berlusconi prepričan, da bo delo končano pravočasno
Italijanski premier Berlusconi je trdno prepričan, da se bo dogovarjanje o evropski ustavi končalo v dogovorjenem roku. Italija, trenutna predsedujoča v EU-ju, si želi, da bi bila pogajanja o novi evropski ustavi končana do konca leta. Po pričakovanju bo večina osnutke sprejeta, vendar pa še vedno obstajajo razlike med voditelji držav, ki imajo vpliv v EU-ju. Manjše države se bojijo, da bodo s to ustavo izgubile možnost odločanja, zato nasprotujejo nekaterim spremembam.

Berlusconi je poudaril, da je Konvencija o prihodnosti EU-ja z osnutkom ustavne pogodbe za medvladno dogovarjanje pripravila dobro podlago. Zdaj morajo države izkoristiti priložnost in po njegovem mnenju dati prednost nadnacionalim interesom pred ozkim individualnim.

Pogajanja na podlagi osnutka ustavne pogodbe
Trda pogajanja na medvladni konferenci bodo potekala na podlagi osnutka ustavne pogodbe, v katerem je reformo začrtala Konvencija o prihodnosti EU-ja pod vodstvom Valeryja Giscarda d'Estainga. Čeprav je bilo o njem doseženo sogasje, nekaj vprašanj ostaja odprtih, države pa dogovoru še niso blizu. To so med drugim sestava Evropske komisije, odločanje s kvalificirano večino in podoba sveta EU-ja, ki pa so ključnega pomena za prihodnjo sestavo Unije in porazdelitev moči v njej.

Osnutek ustave ureja način odločanja po tem, ko bo aprila leta 2004 v EU vstopilo 10 novih članic.