Trump je v Beli hiši v neposrednem televizijskem prenosu podpisal tudi ukaz o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije, razglasil je tudi izredne razmere na meji z Mehiko.
To pomeni, da lahko Trump na mejo pošlje vojsko in poveča porabo za njen nadzor. To je storil že leta 2019 za financiranje gradnje mejnega zidu, vendar so ga doletele tožbe zveznih držav in organizacij.
Po pričakovanjih bodo tožbe sledile tudi tokrat, še posebej glede ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom. Od leta 1868 namreč 14. amandma k ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trump je potrdil, da so tožbe možne, vendar zagotovil, da ima ukaz podlago.
Pomilostitev napadalcev na kongres
Trump je pomilostil več kot 1500 obsojencev za napad na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za "talce" Bidnove vlade. Dejal je, da pričakuje, da jih bodo začeli nemudoma izpuščati. Iz zapora bodo izpuščeni tudi ljudje, ki so obsojeni zaradi nasilnih napadov na policiste, razbijanja oken na poslopju kongresa ali uničevanja kongresnih pisarn, poroča BBC.
Televizija ABC je poročala, da je med pomiloščenimi nekdanji vodja skrajno desne skupine Ponosni fantje Enrique Tarrio, ki je bil obsojen na 22 let zapora. Postopek za njegovo izpustitev se je že začel.
Med okoli 1500 pomilostitvami je Trump sicer nekaterim le znižal kazen. Gre za 14 vodij izgredov, pripadnikov skupin Ponosni fantje in Varuhi prisege, ki so bili obsojeni na najdaljše kazni. Tako bodo sicer izpuščeni na prostost, a njihove kartoteke ne bodo razveljavljene.
Trump je podpisal tudi izvršni ukaz, ki naj bi ženske zaščitil pred "radikalno spolno ideologijo".
Dovoljenje za TikTok
Med odmevnimi ukazi je tudi dovoljenje za nadaljevanje delovanja priljubljenega družbenega omrežja TikTok za 75 dni. Zvezni zakon od ponedeljka naprej prepoveduje delovanje TikToka v ZDA, če se ni začel postopek za ločitev od kitajskega lastnika ByteDance. Postopek se sicer ni začel, vendar je Trump prepričan, da se bo to zgodilo v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer bo 50-odstotni lastniški delež ameriški.
Ob tem je razložil, da se bodo ameriška tehnološka podjetja tepla za delež v TikToku, in namignil na verjetnost skupnega kitajsko-ameriškega lastništva. Če Kitajska ne privoli v prodajo 50-odstotnega deleža, bo to za Trumpa sovražno dejanje. Pojasnil je še, da je spremenil mnenje o TikToku, ker ga je začel uporabljati in ker ga uporabljajo mladi.
Umik iz WHO-ja in Pariškega sporazuma
Trump je z ukazom ZDA sprožil postopek za umik iz WHO-ja, kar je zaradi sporov glede ukrepov proti pandemiji covida-19 storil že v prvem mandatu, a je Biden nato njegovo odločitev preklical.
Trump je dejal, da so ZDA plačevale nepošteno velik delež v primerjavi z drugimi državami. "Močno so si želeli, da se vrnemo, tako da bomo videli, kaj se bo zgodilo," je dejal, s čimer je morda nakazal možnost vrnitve ZDA v organizacijo.
Umik ZDA iz WHO-ja bo trajal leto dni, ZDA pa bodo ustavile financiranje organizacije. ZDA so daleč največji sofinancer WHO-ja, prispevajo okoli 18 odstotkov proračuna organizacije.
Podobno je Trump v prvem mandatu umaknil ZDA iz svetovnih prizadevanj proti podnebnim spremembam, tokrat pa jih je umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2016. Ob tem je še ustavil gradnjo elektrarn na veter na morju.
Pariški sporazum je določil mejo globalnega segrevanja na 1,5 stopinje nad predindustrijsko stopnjo, s čimer bi se človeštvo izognilo najhujšim učinkom podnebnih sprememb. Svet je zdaj sicer na poti dviga temperatur za več kot tri stopinje do konca stoletja, opozarja nedavno poročilo ZN-a, kar bo povzročilo uničujoča neurja, vročinske valove in dvig morske gladine.
ZDA morajo uradno obvestiti generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa glede svojega umika iz sporazuma, umik pa se bo – v skladu z določili sporazuma – zgodil leto dni kasneje.
Trump je podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost (Doge), ki ga bo vodil milijarder Elon Musk, ki je na torkovem praznovanju Trumpove inavguracije šokiral z večkratnim nacističnim pozdravom. Proti ustanovitvi "ministrstva" so že bile vložene tožbe, saj predsednik ministrstva brez kongresa ne more ustanoviti. Šlo naj bi sicer za posvetovalni organ.
Napoved zamenjave več kot 1000 uslužbencev
Trump je napovedal odstranitev več kot 1000 ljudi, ki jih je na položaje imenovala Bidnova vlada. "Moj predsedniški kadrovski urad izvaja proces identifikacije in odpuščanja več kot tisoč zaposlenih, ki jih je imenovala prejšnja administracija in ki ne delujejo v skladu z našo vizijo, da naredimo Ameriko spet veliko," je zapisal Trump na platformi Truth Social, ki je v njegovi lasti.
Med ljudmi, ki jih je Trump poimensko izpostavil, je tudi Mark Milley, nekdanji general in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, za katerega je Trump v preteklosti dejal, da bi moral biti usmrčen zaradi ohranjanja komunikacije s Kitajsko. Milley je bil v času Bidna član nacionalnega posvetovalnega sveta za infrastrukturo.
Trump je zveznim uslužbencem ukazal tudi vrnitev v pisarne pet dni na teden, namesto da delajo od doma, oslabil je tudi zaščito delovnih mest za javne uslužbence. Namen teh ukrepov je olajšati zamenjavo vladnih uslužbencev, ki so delali za več vlad, z ljudmi, ki so zvesti Trumpu.
Trump preklical umik Kube s seznama podpornic terorizma
Še pred prihodom v Belo hišo je Trump v športni dvorani Capital One podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 izvršnih ukazov Bidna, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma.
Začasno je prepovedal tudi nove vladne regulacije in zaposlovanje v zveznih agencijah, ukinil je zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo v zdravstvu in odredil zvezno pomoč državam pri zagotavljanju sredstev za usmrtitve.
Odmeva pa tudi Trumpova ukinitev Bidnovega ukaza glede razvoja umetne inteligence. Biden je podjetjem ukazal, da delijo podatke o varnostnih grožnjah z zveznimi regulatorji, in pozval k oblikovanju standardov za uravnotežen in varen razvoj. Trump je zdaj to odpravil.
Možnost 25-odstotnih carin zoper Kanado in Mehiko
Ob vrnitvi v Ovalno pisarno Bele hiše, ki jo je zapustil po prvem mandatu leta 2021, je Trumpa pričakalo tudi tradicionalno pismo predhodnika, vendar vsebine Bidnovega sporočila z novinarji predsednik ni delil. Je pa z njimi govoril o številnih temah in med podpisovanjem izvršnih ukazov odgovarjal na vprašanja.
Med drugim je dejal, da razmišlja, da bo 1. februarja uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike zaradi nezakonitega priseljevanja in prihoda mamila fentanil čez mejo. Trump napoveduje carine, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili ravno na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.
Trump je pred prevzemom položaja sicer napovedoval, da bo te carine uvedel prvi dan predsednikovanja.
Povedal je tudi, da bodo morale države članice zveze Nato za obrambo nameniti pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Glede vojne v Ukrajini pa je dejal, da je predsednik Volodimir Zelenski pripravljen na dogovor za končanje vojne, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ne ve. Menil je, da Putin z vojno uničuje Rusijo in bi bilo bolje zanj, da sprejme dogovor.
Trump je ukaze podpisoval hitro brez spuščanja v pretirane podrobnosti. Največ vprašanj novinarjev je zadevalo južno mejo in priseljevanje, pri čemer je Trump dejal, da nima nič proti temu, če priseljevanje poteka po zakoniti poti. "Potrebujemo ljudi," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje