Dörfler je pojasnil, da s Kočevarji na Koroškem, kjer so kar dobro organizirani, vzdržuje zelo živahne stike, v Občicah pa si je želel ogledati, kako živijo tamkajšnji potomci Kočevarjev, kakšno izročilo še ohranjajo, kakšne želje imajo, in hkrati razmisliti, kako bi se jim dalo še pomagati. "Denimo z dvojezičnim otroškim vrtcem," je predlagal koroški deželni glavar.
Koroškega deželnega glavarja je v Občicah gostil predsednik društva Kočevarjev staroselcev August Gril, ki je povedal, da so s koroško in južnotirolsko pomočjo v črmošnjiški dolini dobili vodovod, s koroškimi, tirolskimi in tudi nemškimi potomci Kočevarjev pa ohranjajo kulturne stike.
Društvo želi priznanja statusa
S tem, da menijo, da je vračanje premoženja v kakršni koli obliki tretji generaciji Kočevarjev brezpredmetno, so razčistili omenjeno vprašanje in dokazali, da je lahko nemško govoreča manjšina v slovenski domovini koristna. Edino vprašanje, ki zanje še ostaja odprto, pa je priznanje njihovega statusa, je še povedal Gril. Leta 1992 ustanovljeno društvo zdaj šteje 230 članov po vsej Sloveniji.
Koroški glavar za "pozitiven razvoj"
Dörfler je v luči letošnje rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem danes v Ljubljani predstavil trenuten "pozitiven razvoj" sobivanja s slovensko manjšino v deželi in poudaril prihodnje projekte v okviru sodelovanja med Koroško in Slovenijo.
Gost s Koroške je naglasil prispevek rešitve dolgoletnega vprašanja dvojezične topografije k dobrim odnosom in aprila doseženi dogovor vnovič označil za velik uspeh. Pomemben je tudi dogovor o oblikovanju t. i. foruma za dialog, ki mu bo predsedoval sam, vključeval pa bo še predstavnike deželne vlade, vseh parlamentarnih strank, manjšinskih organizacij na Koroškem in vse župane.
"Gradnja mostov" s šolstvom in športom
Med najpomembnejšimi s slovensko manjšino povezanimi nalogami na Koroškem je sicer, po prepričanju deželnega glavarja, zagotavljanje najboljših možnih standardov za izvedbo dvojezičnih programov v vrtcih. Kot je poudaril, zasebni dvojezični vrtci vsako leto prejmejo od dežele 72.000 evrov, kar je 43.000 evrov na vrtec več, kot jih dobijo zasebni samo nemški vrtci.
Pomembno je tudi področje obveznega šolstva, kjer Koroška dosega poseben rekord - skoraj 50 odstotkov vseh šoloobveznih otrok se namreč izobražuje na dvojezičnih šolah. Pomemben za "gradnjo mostov" je po Dörflerjevih besedah tudi šport. Koroška sicer letno za slovensko manjšino nameni 1,6 milijona evrov, zvezna vlada pa še 1,3 milijona evra, je poudaril.
Za drugo cev predora in alpski SP
Med najpomembnejšimi je omenil gradnjo druge cevi karavanškega predora, poudaril pa še turizem ter izboljšavo železniških in avtobusnih povezav med Koroško in Slovenijo. Na področju športa je omenil načrtovanje skupne kandidature Slovenije in Avstrije za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih leta 2017 ter projekt Senza Confini, projekt svetovnega prvenstva v smučanju, ki bi vključeval Kranjsko Goro, Trbiž in Bad Kleinkirchheim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje