Kosorjeva je napovedala, da bo od papeža osebno zahtevala, naj vnovič obravnava primer premoženja poreško-puljske škofije pri Novigradu. Dodala je, da je od hrvaškega veleposlaništva v Vatikanu zahtevala, naj stori vse, kar lahko, da "bi rešili nesporazum".

Hrvaška: Osim je zaprto poglavje
"Osimski sporazumi in odločitve na podlagi omenjenega sporazuma so za nas popolnoma zaprto poglavje," je dejala Kosorjeva in poudarila enotno stališče Hrvaške, ki je prepričana, da je bila odškodnina za omenjeno nepremičnino izplačana v okviru Osimskih sporazumov. "Gre za poskus dela političnih in cerkvenih krogov v Italiji, da bi uporabili ugled svetega očeta za revizijo Osimskih in drugih sporazumov, ki sta jih podpisali Italija in SFRJ. To je bistvo omenjene nedopustne pobude," je v nedeljo na izredni novinarski konferenci povedal prvi mož istrske županije Ivan Jakovčić.

"Verjamemo, da bomo našli pravo rešitev, ki bo spoštovala podpisane mednarodne Osimske sporazume med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, ki jih omenjeni primer postavlja pod vprašaj," pa je po srečanju s Kosorjevo dejal poreško-puljski škof Ivan Milovan. Izrazil je prepričanje, da ne bo večjih sporov znotraj Cerkve in da bodo ohranili enotnost s papežem, ki po njegovih besedah sicer ni vprašljiva.

Papežev sklep podpisal tudi kardinal Bozanić
Benedikt XVI. je naložil, naj omenjena hrvaška škofija podpiše sporazum z italijanskim samostanom Abbazie di Praglie pri Padovi glede vrnitve nepremičnin nekdanjega samostana v župniji Dajla v poreško-puljski škofiji. Italijanski benediktinci zahtevajo vrnitev nepremičnin ali najmanj štiri milijone evrov odškodnine. Papež je začasno - samo za minuto - suspendiral škofa Milovana, da so nato lahko podpisali sporazum, ki ga je podpisal tudi zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić.

Škofija vrnjeno zemljo že prodala
Župnik v Dajli Ilija Jakovljević je izjavil, da bodo morali spoštovati odločitev Vatikana in Katoliške cerkve na Hrvaškem, vendar pa denarja nimajo, razen če bi, kot je dejal, prodali znamenito poreško Eufrazijevo baziliko iz 6. stoletja. Hrvaška država je sporno premoženje, ki poleg samostana obsega 400.000 hektarjev zemljišč, leta 1999 vrnila poreško-puljski škofiji in ne nekdanjim lastnikom iz Italije. Škofija je medtem prodala ali dala v najem večji del zemljišč, italijanski benediktinci pa so se pritožili papežu.

"Bistvo spora je v velikanskem ekonomskem interesu, ki po nekaterih virih presega 100 milijonov evrov," je ocenil dopisnik Jutarnjega lista iz Rima Inoslav Bešker.