"Velik del mednarodne skupnosti, tudi naša država, je odcepitev in neodvisnost Kosova obravnaval drugače, kot je bila izpeljana odcepitev Krima od Ukrajine," je dejal Anton Bebler.

V MMC-jevi spletni klepetalnici smo gostili politologa, pedagoga in diplomata Antona Beblerja, ki je odgovarjal na vprašanja glede ukrajinske krize. Uporabnike je najbolj zanimalo njegovo pojasnilo glede "dejanske razlike med situacijo na Kosovu in v Ukrajini" (uporabnik 'ymoc').

Bebler je odgovoril, da je šlo tako pri Kosovu kot Krimu za "udejanjanje pravice do samoopredelitve", sicer pa "popolne analogije med tema dvema primeroma ni, je pa velika podobnost glede uveljavljanja pravice do samoodločbe večinskega prebivalstva v obeh primerih". "V primeru Kosova je Mednarodno sodišče v Haagu sklenilo, da deklaracija o neodvisnosti Kosova ne krši mednarodnega prava."

"Nisem zagovarjal albanskega separatizma"
Na vprašanje uporabnika 'kosovo' ("Zagovarjali ste albanski separatizem, zakaj ne ruskega, ki v bistvu to sploh ni?") pa je odgovoril: "Nisem zagovarjal albanskega separatizma, temveč pravico večinskega prebivalstva na Kosovu, da samo odloča o svoji usodi in odnosu z Republiko Srbijo. Zato je imelo to prebivalstvo prav tako pravico do samoopredelitve, kakor smo jo imeli tudi mi Slovenci leta 1990, ko smo na referendumu odločali o odcepitvi od SFRJ-ja. To pravico do samoopredelitve ima tudi večinsko rusko in rusko govoreče prebivalstvo na Krimu."

"Dogodki na Krimu bi lahko vplivali na odcepitvene težnje"
Bebler je pritrdil pomislekom, da bi lahko dogodki na Krimu vplivali na odcepitvene težnje na Škotskem, v Kataloniji, deželi Baskov, Benečiji itd., "toda v nobenem izmed prej omenjenih primerov ne gre za enako kombinacijo okoliščin in zgodovinskih ozadij, zato se vsak primer obravnava ločeno".

To, da je začasna ukrajinska vlada podpisala pridružitveni sporazum z EU-jem, česar Janukovič ni storil, pa je komentiral z besedami: "Začasna ukrajinska vlada je bila oblikovana z glasovi večine v ukrajinskem parlamentu, ki je tudi podprla podpis vlade uvodnega političnega dela asociacijskega sporazuma Ukrajine z EU-jem. To je bilo predvsem simbolno politično dejanje, ki je ustrezalo zahtevam množic na trgu Majdan. Dejansko pa ni bil ne predložen ne podpisan veliko zahtevnejši gospodarski del pridružitvenega sporazuma, ki se šele pripravlja in ki ga bo morala odobriti nova večina v ukrajinskem parlamentu po volitvah v maju 2014."

Odstavitev zdaj nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča je označil kot "pobeg", in ne kot "puč": "Kolikor vemo, je tedanji predsednik Ukrajine Janukovič pobegnil iz Kijeva in iz Ukrajine in tako zapustil svoj urad, zato ker mu domnevno ni uspelo pritegniti ukrajinske vojske za to, da bi zatrla demonstracije in vstajniško zasedbo osrednjih trgov v Kijevu. Zaradi tega njegovega pobega ne moremo obravnavati kot puča."

"Grožnja neonacizma in fašizma je močno pretirana"
20. februarja je bil črni dan za Ukrajino, saj je bilo na proevropskih protestih ubitih najmanj 88 ljudi. Na posnetkih, ki so obkrožili svet, so vidni ostrostrelci, ki streljajo na protestnike. Opozicija je ostrostrelce pripisovala vladni strani, medtem ko je Rusija pozneje dokazovala, da so bili iz vrst ukrajinskih neonacistov oziroma skrajnih desničarjev.

"Na podlagi tega, kar vem, sodim, da je grožnja neonacizma in fašizma v ukrajinski politiki medijsko močno pretirana in da izraža predvsem propagandno vojno v povezavi z Ukrajino. Neonacistične skupine, ki napadajo nerusko prebivalstvo, zakonito delujejo tudi v Ruski federaciji. Kar se tiče ravnanja novooblikovane večine v ukrajinskem parlamentu in začasne vlade, se strinjam z vami, da so bili nekateri njuni koraki nerazumni."

Pri tem je izpostavil primer zakonskega predloga, "s katerim so odpravili uradni položaj ruščine kot drugega uradnega jezika v enajstih regijah Ukrajine, kjer odstotek rusko govorečega prebivalstva presega 10 odstotkov". "Ta predlog je bil škodljiv za odnose v sami Ukrajini. Bil je izglasovan, toda ni nikoli začel veljati zaradi veta začasnega predsednika Ukrajine. Dejansko stanje je tako, da na stojnicah v ukrajinski prestolnici najdete približno 280 izdaj časopisov v ruščini in le od štiri do pet izdaj v ukrajinščini. Na Krimu pa so sploh državni organi uporabljali ruščino, tudi pred vključitvijo v Rusko federacijo."