Ministri, med njimi tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, so tudi pozvali Rusijo k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava. Kot so poudarili, je "neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, manjšin in pravni državi, ključna za evroatlantsko varnost".

Rusijo so pozvali, naj zmanjša napetosti na območju in umakne svoje vojake na Krimu nazaj v vojašnice ter njihovo število zniža na raven pred krizo, prav tako pa naj zmanjša svojo vojaško prisotnost na meji z Ukrajino. Glede slednjega je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen sicer že ob začetku današnjega zasedanja opozoril, da Nato ne more potrditi navedb, po katerih naj bi se ruski vojaki z območja na meji z Ukrajino že umikali.
Ministri so sicer podprli tudi napotitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajino ter sklenili okrepiti praktično sodelovanje s to državo, da bi lahko okrepila svoje zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti.

Rusija svari
Medtem pa Rusija opozarja Ukrajino pred vključitvijo v Nato, saj da so imeli v preteklosti podobni poskusi Kijeva "neprijetne posledice". "Vodili so v zamrznitev rusko-ukrajinskih odnosov, sprožitev glavobola med Natom in Rusijo in v razkol ukrajinske družbe," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ukrajina je privolila v skupne vojaške vaje z Natom na svojem ozemlju. "To je dobra priložnost za razvoj naših oboroženih sil," je pred glasovanjem o skupnih vojaških vajah s silami zveze Nato dejal začasni ukrajinski obrambi minister Mihajlo Koval. V skladu z odločitvijo vrhovne rade bo Ukrajina poleti izvedla dve seriji vojaških vaj z ZDA - Hitri trizob in Morska sapica. Vojaške vaje Morska sapica so potekale že v preteklosti in razjezile Moskvo, ker so občasno potekale na Krimu, ki si ga je Rusija nedavno priključila. Predvidene so tudi skupne vaje s Poljsko ter Romunijo in Moldavijo.

Ukrajinski poslanci so med drugim soglasno podprli tudi razorožitev paravojaških skupin, ki so se po državi razpasle med politično krizo.
Gazprom zvišal ceno plina za 30 odstotkov
Ruski energetski velikan Gazprom je medtem sporočil, da bo zvišal ceno plina Ukrajini z zdajšnjih 268,5 dolarja na 385,5 dolarja za tisoč kubičnih metrov plina, saj Ukrajina ni poplačala lanskega dolga. Ta po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja znaša 1,7 milijarde evrov.

Ukrajina bo morala sicer na zahtevo IMF-a zvišati ceno plina gospodinjstvom, ki ga je do zdaj subvencionirala država, za 50 odstotkov. Zvišanje cen plina je le ena izmed zahtev, ki ga IMF zahteva od Ukrajine v zameno za od 14 do 18 milijard dolarjev posojila.
Po ameriških in evropskih ocenah je Rusija od zamenjave oblasti v Kijevu ob ukrajinski meji namestila okoli 40.000 svojih vojakov, za katere so številni na Zahodu menili, da so v pripravljenosti na posredovanje v Ukrajini. Rusko obrambno ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da so z območja v bližini Ukrajine umaknili en bataljon.
Putin z Merklovo za stabilizacijo Ukrajine
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v ponedeljek po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel in izpostavil nujnost stabilizacije razmer v Ukrajini. Po njegovem mnenju Ukrajina potrebuje tudi reformo ustave, ki bi upoštevala interese državljanov v vseh ukrajinskih regijah.

Voditelja sta se zavzela za rešitev zamrznjenega konflikta v Pridnestrju, ki je del Moldavije, ter se strinjala, da je treba končati mednarodno blokado območja ter najti "pravično in obsežno rešitev".

Rusija z ukrajinske meje umika nekaj vojakov
Putin je nemško kanclerko seznanil tudi z delnim umikom ruskih sil z območja ob meji z Ukrajino ter nagovoril Zahod, naj pozove Ukrajino k spremembam ustave, da bi regije na vzhodu in jugu države, kjer živi več Rusov in rusko govorečih prebivalcev, dobile večjo avtonomijo.