Pred nedeljskimi volitvami danes na Kosovu velja predvolilni molk, desetdnevno predvolilno kampanjo pa so po poročanju RTV-jeve dopisnice Marte Razboršek zaznamovale velike politične obljube in medsebojne obtožbe za politično krizo. Prebivalci Kosova upajo, da bodo volitve po septembrskem odstopu Fatmirja Sejdiuja s položaja predsednika države prinesle potrebne spremembe na kosovskem političnem odru.

Sejdiu naj bi kršil ustavo
Fatmir Sejdiu je s položaja predsednika države in predsednika stranke Demokratska liga Kosova (LDK) odstopil po tem, ko je kosovsko ustavno sodišče razsodilo, da je kršil ustavo. Sporno je bilo, da je 58-letni Sejdiu, ki je predsedniški položaj prvič prevzel leta 2006, hkrati ostal tudi na čelu Demokratske lige Kosova (LDK), čeprav je vodenje stranke zamrznil.

Ker v zdajšnjem kosovskem parlamentu nobena stranka nima potrebne dvotretjinske večine za izvolitev Sejdiujevega naslednika, je bil razpis predčasnih parlamentarnih volitev edini logični izhod iz politične krize, saj predsednika na Kosovu voli parlament.

29 strank za mesta v parlamentu
Za vstop v kosovski parlament se bo v nedeljo potegovalo 29 političnih strank. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da naj bi imela največ možnosti za zmago Demokratska stranka Kosova, ki jo vodi dozdajšnji premier Hashim Thaci, takoj za petami pa naj bi mu sledila Demokratska liga Kosova, ki jo po Sejdiuju vodi trenutno najbolj priljubljeni kosovski politik, župan Prištine Isa Mustafa. Tretje mesto naj bi zasedlo Gibanje za samoodločbo večkratnega političnega zapornika Albina Kurtija, ki se je tudi s protesti večkrat uprlo kosovskim oblastem in prisotnosti mednarodne skupnosti na Kosovu.

Ena izmed javnomnenjskih raziskav je pokazala tudi, da kosovski Albanci med voditelji najbolj podpirajo prištinskega župana, 59-letnega Isa Mustafo, sledita pa mu 42-letni Thaci in 35-letni Albin Kurti. Thaciju analitiki pripisujejo dobre možnosti, da tudi po volitvah obdrži premierski položaj.

Pomembna vloga novih strank
Letošnje volitve bodo tudi v znamenju novih osebnosti in strank, med njimi stranke Novi duh (FeR), ki sta jo ustanovila kosovska intelektualca in aktivista civilne družbe, Ilir Deda in Shpend Ahmeti, ter Gibanje za sanoodločbo (Vetvendosje) radikalnega Albina Kurtija. Po napovedih analitikov naj bi bilo novo vlado težko sestaviti brez omenjenih novih strank. Predvsem liberalno umerjena stranka Novi duh bi lahko pritegnila mlade Kosovce, ki so večinska populacija v tej revni državi.

Bodo kosovski Srbi volili ali ne?
Ključni rezultati za novo kosovsko vlado bodo tisti iz mestih središč, nezanemarljiva pa bo tudi volilna udeležba, ki jo je težko napovedati. Po napovedih nekaterih naj bi bila udeležba kosovskih Srbov tokrat večja kot na volitvah do zdaj, hkrati pa naj bi volitve prinesle nov razkol med tistimi kosovskimi Srbi, ki zagovarjajo sodelovanje s kosovskimi oblastmi, in tistimi, ki se še vedno zanašajo izključno na Beograd.

Kosovski Srbi, vsaj tisti, ki živijo južno od reke Ibar, naj bi se kar številčno udeležili volitev, njihovi predstavniki pa se za poslanska mesto potegujejo na osmih strankarskih listah. Na severu Kosova, predvsem v Kosovski Mitrovici, ki jo bo kot opazovalec obiskal tudi evropski poslanec Jelko Kacin, pa je pričakovati bojkot. Beograd Srbov na Kosovu sicer ne poziva k bojkotu volitev, a tudi ne priporoča udeležbe.

746 volišč po vsej državi bo za približno 1,6 milijona volilnih upravičencev odprtih od 7. do 19. ure. Volitve bo opazovalo približno 12.000 domačih in tujih opazovalcev, med njimi, kot omenjeno, tudi slovenski evropski poslanec Jelko Kacin.

Kaj bodo volitve pomenile za dialog med Beogradom in Prištino?
Kosovo, ki je svojo neodvisnost od Srbije razglasilo februarja 2008, je do zdaj priznalo 72 držav, med njimi ZDA in 22 držav Evropske unije, tudi Slovenija. Srbija kosovske neodvisnosti ne priznava.

Kot je poročala Marta Razboršek, je iz diplomatskih depeš, ki jih je objavil WikiLeaks, razvidno, da se ZDA bojijo, da bo Evropska unija popustila Srbiji in da se bo zgodila delitev Kosova. Zato bodo tokratne volitve pomembne tudi za obnovitev dialoga med Beogradom in Prištino glede kosovske prihodnosti. Na pogovorih naj bi govorili predvsem o nujnih praktičnih vprašanjih, kot so vrnitev beguncev, energetska, prometna, carinska in pravosodna vprašanja ter zaščita srbskih verskih in kulturnih objektov na Kosovu.