Letošnja obletnica samostojnosti Kosova ne bo nič slavnostna. Foto: EPA
Letošnja obletnica samostojnosti Kosova ne bo nič slavnostna. Foto: EPA
Kosovo
Prebivalci Kosova si želijo postati del Evrope. Foto: EPA

Samostojnost je Kosovo razglasilo 17. februarja 2008, njihova samostojna pot pa je bila tlakovana z mnogimi težavami. Z njimi se spopada predvsem gospodarstvo, ki je v zelo slabem stanju, brezposelnost je izredno visoka (približno 40-odstotna), državo pa pestita tudi korupcija in kriminal.

Številni so prepričani, da se je ugled Kosova, edine države Zahodnega Balkana, ki še ni dočakala odprave vizumov za vstop v Evropsko unijo, v treh letih poslabšal. Žalostno razpoloženje na Kosovu potrjuje tudi to, da ob obletnici nikjer v državi ni predvidenih nobenih večjih slovesnosti. Po poročanju časnika Koha Ditore naj bi posamezne prireditve organizirali le nekateri mestni sveti.

Kosovo priznalo 75 držav
Državo, ki se še vedno bojuje za mednarodno priznanje, je priznalo 75 svetovnih držav, med njimi tudi Slovenija. Nazadnje je to najmlajšo evropsko državo 4. februarja letos priznal Oman.

Črna pika Kosovu zaradi trgovine z organi
Črna pika za ugled Kosova je zagotovo poročilo poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja o nezakoniti trgovini s človeškimi organi, v katero naj bi bil vpleteni nekateri ključni kosovski politiki, med njimi dosedanji kosovski premier Hasim Thaci. On je doslej vse obtožbe zanikal.

Thaciju je sicer uspelo, da je slavil na prvih, sicer predčasnih, parlamentarnih volitvah na samostojnem Kosovu decembra lani, nedavno pa mu je uspelo skleniti dogovor o koaliciji z Zvezo za novo Kosovo Behgjeta Pacollija, manjšinskimi strankami in listo Ukea Rugove.

S sestavo nove vlade je povezana tudi obnovitev dialoga med Beogradom in Prištino glede kosovske prihodnosti. Srbija in njene zaveznice Kosova še niso priznale, predvsem Evropska unija pa si želi, da bi se pogajanja med sprtima stranema začela čimprej, čeprav datum še ni določen.

Ban Ki Mun si želi sprave na Kosovu
V sredo je svoje poročilo o Kosovu v Varnostnem svetu predstavil posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna Lamberto Zannier, ki je poudaril, da ne bo dolgoročnega razvoja in stabilnosti brez sprave med skupnostmi na Kosovu. Ocenil je, da je varnostni položaj stabilen, vendar ga ogrožajo nerešena vprašanja.

V poročilu so se lotili tudi omenjene trgovine z organi in obtožb, da so kriminalne tolpe kosovskih Albancev leta 1999 ubijale srbske ujetnike, jim jemale organe in jih prodajale po svetu, kar je v svojem poročilu zapisal Marty. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je zahteval, da se sproži kazenska preiskava o obtožbah, ki jih je že leta 2008 omenjala tožilka Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte.

Zannier je predlagal, da bi preiskavo vodila misija EU-ja na Kosovu (Eulex), in pozval vse vpletene, vključno z Martyjem, naj predajo dokaze.