Poziv Koštunice je nesprejemljiv in dvoličen.
Unija je pogajanja prekinila zaradi nesodelovanja Beograda s haaškim sodiščem. Srbija in Črna gora namreč kljub roku, ki se je iztekel 30. aprila, ni izročila haaškega obtoženca, nekdanjega poveljnika srbskih sil v Bosni in Hercegovini, generala Ratka Mladića.
Velika škoda za srbsko državo
Koštunica je dejal, da bo odločitev Bruslja povzročila veliko škodo srbski vladi in državi. Hkrati je javno pozval Mladića, naj se preda haaškemu sodišču. Dodal je, da s skrivanjem povzroča resno škodo nacionalnim interesom države. Na presenečenje vseh pa je odstopil podpredsednik vlade Miroljub Lubus, ki je dejal, da vladna nezmožnost aretirati Mladića pomeni izdajo srbskega naroda. K odstopu je pozval tudi druge ministre iz svoje stranke G17 plus.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je pojasnil, da se je za prekinitev pogovorov odločil po telefonskem pogovoru z glavno tožilko haaškega tožilstva Carlo Del Ponte, ki je izrazila upanje, da bo EU ostro ravnal proti Srbiji.
Rehn je dejal, da se bodo pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju nadaljevala šele takrat, ko bo Beograd dosegel dramatično izboljšanje sodelovanja s sodiščem. Z EU-jem imajo sporazum o stabilnosti in približevanju, ki je prva stopnja na pogajalski poti k članstvu, sklenjene vse sosede Srbije.
"Srbija mora pokazati, da ni nikogar nad zakonom. Oborožene sile in obveščevalne službe morajo biti povsem pod demokratičnim nadzorom," je dejal Rehn.
Ostre besede Del Pontejeve
Del Pontejeva je Beograd obtožila, da še vedno ni pripravljen aretirati Mladića. Po njenih podatkih naj bi namreč srbske oblasti pred desetimi dnevi natančno vedele, kje je iskani general. Mladić naj bi bil v srbski prestolnici ali blizu nje, nenehno pa naj bi se selil. Ostre besede je namenila tudi premierju Vojislavu Koštunici, ki je sicer Mladića javno pozval k predaji.
Ob tem je pozdravila odločitev Unije, da prekine pogajanja s Srbijo. Dodala je, da upa, da bo takšen ukrep EU-ja prisilil Beograd, da se začne drugače vesti. Po njenih trditvah Srbija v zadnjih šestih mesecih ni storila dovolj, da bi aretirala šest haaških obtožencev, ki so na begu.
Nova akcija, uspeh dvomljiv
V Haagu so prepričani, da se Mladić skriva prav v Srbiji, pri tem pa naj bi imel pomoč najvišjih vrhov v vojski in obveščevalne službe, kar je Koštunica zanikal. Zatrdil je, da je Mladić na begu sam. Nekdanjega generala v Haagu obtožujejo odgovornosti za obleganje Sarajeva in genocid leta 1995 v Srebrenici, ko je bilo pobitih okoli 8.000 Muslimanov.
Poziv Koštunice je nesprejemljiv in dvoličen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje