V nedeljo bodo madžarski volivci na referendumu odločali o begunskih kvotah, ki jih je sprejel Bruselj. Vlada je v kampanji nastopila z ostro in agresivno protimigrantsko retoriko. Kovacs s svojimi somišljeniki skuša zmanjšati naraščajoče zlo, ki je po njegovih besedah privrelo iz milijonov Madžarov. In to v času, ko prebežnikov in beguncev na Madžarskem sploh ni. "Mislim, da je največja težava madžarske vlade, da zapravlja denar ljudi za kampanjo, s katero govori ljudem, koga naj sovražijo in zakaj. Ta kampanja, ki poteka že leto in pol, je zelo škodljiva za družbo. Pred letom in pol se je 50 odstotkov ljudi na Madžarskem balo prebeženikov, zdaj pa že 90 odstotkov, čeprav prebežnikov sploh nimamo. Potrebe po graditvi zidov ni. Zadostujejo vojaki na mejah, saj si tako in tako nihče ne želi priti sem."

Predlagal je celo, naj namesto 175 km dolge in 4 metre visoke ograje na meji s Srbijo postavijo 175 km visoko in 4 metre dolgo ograjo. "Turisti bi bili navdušeni," je prepričan Kovacs.

V boj s humorjem in parodijo
Humor in parodija sta orožji, ki si ju je izbrala Stranka dvorepega psa. "Na sovražno kampanjo nismo želeli odgovoriti s sovražno kampanjo. Večina ljudi potem voli proti nekomu, proti nečemu ali proti stranki. Viktor Orban si želi, da bi Madžari sovražili nekoga drugega, ne njega, da bi lahko zmagal na volitvah. Mislim, da je begunska kriza Orbana zelo osrečila. Vlada skuša vedno poiskati nove sovražnike. Pred šestimi leti je bila to opozicija, ampak ta je zelo dolgočasna, potem so bili brezdomci, geji, narkomani, Evropska unija, banke in tuja podjetja. Seznam je zelo dolg. Zato smo naredili posmehljive plakate. Ne želimo govoriti slabih stvari o vladi, saj vsi vedo, kakšna je. Veliko je stvari, ki se jih ljudje lahko bojijo. Na primer v 16. stoletju je bilo na Madžarskem veliko napadov medvedov, vodovodni delavci bi lahko spustili LSD v pitno vodo in podobno. Radi bi pokazali, da lahko sovražno kampanjo sprožiš proti čemur koli, če porabiš zanjo veliko denarja. To ni posebnost Madžarske, takšna kampanja bi bila učinkovita kjer koli."

V predvolilno kampanjo brez kapitala
Vladna stran je za referendumsko kampanjo namenila okoli 11 milijard forintov (36,5 milijona evrov). Kovacs se je v kampanjo najprej odpravil brez kapitala. Skupaj z alternativnim blogom Debela koža je Stranka dvorepega psa sprožila akcijo zbiranja sredstev. Cilj je bil zbrati tri milijone forintov. Dosegli so ga v sedmih urah. Skoraj pet tisoč ljudi je do zdaj darovalo že več kot 100 tisoč evrov. Veliko denarja so darovali Madžari, ki živijo v tujini. Po vsej Madžarski visi 900 njihovih plakatov, le 100 manj, kot jih je obesila vlada.

Med njimi je poleg sporočila glavna razlika jezik. Vladni plakati so le v madžarščini, ki je skoraj nihče na svetu ne razume razen Madžarov, še najmanj pa begunci. Zato sporočila, kot so "Ne odžirajte Madžarom delovnih mest.", "Če pridete na Madžarsko, morate spoštovati naše zakone." ali "Ne tvegajte, ne obkrožiti NE." niso namenjena beguncem, ampak odkrito naslavljajo Madžare. Kovacs in druščina jim odgovarjajo v angleščini: "Oprostite za zapuščeno državo, vsi smo odšli v Anglijo.", "Če pridete na Madžarsko, pripeljite zraven še koga.", "Se opravičujemo zaradi našega predsednika vlade." in "Pridite na Madžarsko, mi že imamo službe v Londonu."

Stranka, ki ne bo ničesar obljubljala
Stranka dvorepega psa je registrirana kot politična stranka in namerava na volitvah leta 2018 tudi kandidirati. A ne bo ničesar obljubljala, pravi Kovacs. "Vsak lahko obljubi kar koli. Volilni programi vseh strank so super, ko pridejo na oblast, pa od tega ni nič. Mi želimo raje pokazati, kaj bomo naredili, kot govoriti o tem, kaj bomo naredili." In to, kar delajo, je nekakšno družbeno delo. Z manjšimi popravili skušajo polepšati mesto, postavljajo in popravljajo klopce, na avtobusnih postajah postavljajo strehe, urejajo zanemarjene vrtove in podobno.

Kovacs opozarja, da na Madžarskem priseljevanje ni tako velika težava, kot je odseljevanje. "Več kot 500 tisoč Madžarov živi in dela v tujini. Zato bi morala država več narediti na tem področju. Vem, da ne bomo imeli nikoli tako visokih plač kot na zahodu. Vsaj v zadnjih tisoč letih se to ni zgodilo, pa se tudi jutri ne bo. Tudi zato, ker država ustvarja centralizirano in zamorjeno okolje."

Množično odseljevanje
Po podatkih madžarskega statističnega urada se je v preteklih šestih letih število ljudi, ki so odšli v tujino, povečalo za šestkrat. Večina je mladih, izobraženih, brez družin, katerih cilj so predvsem London, Berlin, Frankfurt in tudi Dunaj. "To se že nekaj časa dogaja," pravi študentka Katalin. "Odkar smo v Evropski uniji, je lažje delati in študirati v tujini. Večina ljudi odide zaradi denarja. Nemške ali britanske plače so od madžarskih celo od 5- do 10-krat višje. Madžarskemu zdravniku se izplača delati v tujini le nekaj mesecev in potem z zasluženim denarjem na Madžarskem preživi vse leto. Tukaj sicer so službe, a so plače nizke." Madžarska vlada skuša beg možganov omiliti tudi s posebnim ukrepom štipendiranja, vendar jim to za zdaj le delno uspeva.

Vendar na Madžarskem, predvsem v Budimpešti, življenje ni tako zelo slabo, pove Katalin. "V Londonu in Berlinu je zelo opazna gentrifikacija. Tega v Budimpešti še ni. Prav zato ima poseben čar, ker še ni dovolj "kul", da bi cene poskočile v nebo. Čeprav so v zadnjem letu cene nepremičnin nekoliko zrasle. Hkrati je živahno mesto, kjer imajo mladi možnost delati veliko stvari in jih tudi počnejo. To se mi je včasih zdelo samoumevno, ko pa sem nekaj časa živela v mali italijanski vasici, poseljeni s starejšim prebivalstvom, sem to začela ceniti."

"Madžarska ni diktatorska država, kot jo prikazujejo zahodni mediji. Sicer oblast skuša tako nastopiti in vse centralizirati, a smo le v Evropi in ji to na srečo ne uspeva," z nasmehom za konec pove Kovacs.