Belgija je globoko razdeljena na dva dela, kjer glavni politično-jezikovni spopad poteka za Bruselj in njegova predmestja, kjer vse bolj prevladuje francoščina, flamščina pa se umika. Foto: EPA
Belgija je globoko razdeljena na dva dela, kjer glavni politično-jezikovni spopad poteka za Bruselj in njegova predmestja, kjer vse bolj prevladuje francoščina, flamščina pa se umika. Foto: EPA

O prepadu med skupnostmi pričata naslova v dveh največjih valonskih časopisih - La Derniere Heure je uporabil kar angleščino "Bye, Bye Belgium" (Nasvidenje, Belgija), Le Soir pa se je vprašal: "Ali ima ta država še smisel?"

Belgija se je v četrtek spet znašla v politični krizi, potem ko je po izstopu flamske liberalne stranke Open VLD razpadla njena le pet mesecev stara vladna koalicija petih strank.

Vroč spor zaradi bruseljskega predmestja
Razlog so nesoglasja med francosko in flamsko govorečo skupnostjo glede pravic v volilnem okrožju v bruseljskem predmestju Brussels-Hal-Vilvorde (BHV), kjer želijo prebivalci ohraniti flamsko identiteto mesta s preprečevanjem naseljevanja francosko govorečih, katerim želijo tudi ukiniti posebno volilno pravico. Jezikovni spori med 6,5-milijonsko flamsko in štirimilijonsko francosko govorečo skupnostjo v Belgiji niso nič novega.

Že četrta odstopna izjava Leterma
Premier Yves Leterme, vodja največje flamske politične stranke v Belgiji, je zaradi tega že četrtič od julija 2008 kralju Albertu II. ponudil odstop, a ta ni sprejel odločitve o razpustitvi vlade, temveč se je lotil posvetov s ključnimi predstavniki političnih strank. Kralj je od finančnega ministra Didiera Reyndersa zahteval, naj čim prej organizira pogovore med sprtimi flamsko in francosko govorečimi vladnimi strankami.

Belgija je razdeljena na tri regije: večinsko, flamsko govorečo Flandrijo, in manjšinsko, francosko govorečo Valonijo, ter uradno dvojezičen Bruselj z večinsko francosko govorečim prebivalstvom, a na flamskem ozemlju.