Sodišče je obtožilo enajst zaposlenih v podjetju, ki je nekdaj veljalo za priznano komunalno podjetje in je bilo znano po rožnatih vrečah za smeti. Obtoženi so nezakonitega kurjenja in odlaganja na desettisoče ton odpadkov na 21 krajih v 15 občinah po državi. Tožilstvo je obtožbe, če se bodo izkazale za utemeljene, označilo za "zelo hudo kaznivo dejanje". Po ocenah tamkajšnjih medijev naj bi podjetje NMT Think Pink nezakonito v naravo odvrglo najmanj 200.000 ton odpadkov.

Med preiskavo so namreč na teh odlagališčih odkrili škodljive vrednosti arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Pred tremi leti je bil del Stockholma zavit v dim, ki ga je povzročil požar na zapuščenem odlagališču odpadkov, ki ga je upravljalo omenjeno podjetje.

V središču odmevnega primera sta podjetnica Bella Nilsson, samooklicana "kraljica smeti", ki se je preimenovala v Faribo Vancor, nekdanja striptizeta in lastnica nočnega kluba, in njen nekdanji mož Thomas Nilsson. Obtožena sta, da sta pobrala bistveno več odpadkov, kot je dovoljeno, in njihovega nezakonitega upravljanja, zaradi česar naj bi povzročila več požarov in bližnje prebivalce izpostavljala strupenim odpadkom. Oba krivdo zanikata.

Nilsson je leta 1998 izdala tudi knjigo Jaz, striptizeta, v kateri je opisala, kako je kot 16-letnica iz Irana odšla na Švedsko in začela delati kot striptizeta, nato pa je postala tudi pornografska igralka. Povezovali so jo tudi z nekaterimi najbolj razvpitimi švedskimi kriminalci.

Odpadke uporabljali kot polnilo in jih zavijali v bale

Na zaslišanju na okrožnem sodišču v Karlstadu je bilo pet ljudi, vključno z nekdanjima zakoncema, obtoženih hudega okoljskega zločina, "ker so ravnali z odpadki na način, ki povzroča ali bi lahko povzročil onesnaženje, ki je ali je bilo škodljivo za zdravje ljudi, živali ali rastline", pet ljudi okoljskega zločina, ena oseba pa pomoči pri tem, piše Guardian.

Obtoženi so tudi, da so odpadke na različnih krajih na Švedskem skladiščili nereciklirane, zmečkane in brez ustreznih zaščitnih ukrepov, jih prevažali med kraji in zakopavali ali jih uporabljali kot polnilo oziroma jih zavijali v bale.

Tožilec Anders Gustafsson je dejal, da predhodna preiskava, ki obsega 45.000 strani dokumentov, kaže na to, da je to primer "največjega okoljskega kriminala na Švedskem tako po obsegu kot organizaciji". Do zdaj je za najhujše takšno dejanje v državi veljal dogodek iz 70. let, kot je neko podjetje na jugu države zakopalo sode s strupom.

Sojenje naj bi trajalo več tednov, v procesu pa bo sodelovalo približno 150 prič.