Po podatkih brazilske agencije za vesoljske raziskave Inpe je bil v 12 mesecih, od julija 2022 do julija 2023, posekan približno 9001 kvadratni kilometer amazonske džungle, medtem ko je bilo leto prej v enakem obdobju posekanih 11.568 kvadratnih kilometrov.

To je najmanjša posekana površina po letu 2018, leto pozneje je na oblast prišel Jair Bolsonaro, z njegovim prihodom pa se je močno povečalo izsekavanje pragozda. Amazonska džungla je največji deževni gozd na svetu in njegova zaščita velja za enega od ključnih dejavnikov za zajezitev podnebnih sprememb.

"To je impresiven rezultat in pomeni potrditev vrnitve Brazilije k podnebni agendi," je dejal Marcio Astrini, vodja zagovorniške skupine Climate Observatory.

Kljub temu pa je letošnja stopnja krčenja gozdov še vedno skoraj dvakrat višja od najnižje stopnje uničevanja gozdov, zaznane v letu 2012, in daleč od obljube Lule, da bo do leta 2030 dosegel nič krčenja gozdov.

Lula je ob letošnjem prevzemu funkcije zastavil svoj mednarodni ugled za zaustavitev krčenja gozdov in napovedal okrepitev uveljavljanja okoljske zakonodaje, potem ko je bila okoljska politika štiri leta pod Bolsonarom na tem področju ravno nasprotna. Pod nekdanjim desničarskim predsednikom je uničenje gozdov v rokah rančarjev, zemljiških špekulantov in rudarjev doseglo najvišjo raven v zadnjih 15 letih.

Letni podatki, ki jih vsako leto pripravi Inpejev satelitski program PRODES, so veliko natančnejši od sistema za opozarjanje DETER, ki objavlja tedenske podatke.

Uradno letno obdobje se meri od avgusta do julija, saj je sredi leta manj oblačnosti, ki prikrije krčenje gozdov na satelitskih posnetkih.