Pred dnevi je močno odjeknila novica, da so v Dallasu v ZDA na dražbi za 350.000 dolarjev prodali dovoljenje za uboj zaščitenega črnega nosoroga, ki je ena izmed najbolj ogroženih živali na svetu. Na svetu je sicer pet vrst nosorogov, črni pa spada med tri, ki so ogrožene. Čeprav je bilo dovoljenje za uboj nosoroga zakonito, so zagovorniki pravic živali poudarili moralno sprevrženost prodaje dovoljenja za uboj primerka živalske vrste, ki je ogrožena.

Organizatorji so se pred ostrimi obtožbami razjarjenih zagovornikov pravic živali branili rekoč, da gredo zbrana sredstva neposredno za dejavnosti za ohranitev te ogrožene živalske vrste v Namibiji, ki je sama izdala dovoljenje za odstrel. Kot je poročal Time, so bili organizatorji v zvezi z dražbo najbolj jezni zato, ker so zbrali "le" 350.000 dolarjev, kajti pričakovali so okoli milijon dolarjev. Za nižji znesek naj bi bila odgovorna negativna kampanja zaradi dražbe, ki naj bi številne odvrnila od sodelovanja. "Dragoceno" dovoljenje naj bi sicer kupil Corey Knowlton, dejaven in navdušen lovec, ki že desetletja organizira številne lovske izlete po vsem svetu, utrinke z njih pa pogosto objavlja tudi na Facebooku.

V nasprotju s številnimi drugimi afriškimi državami velja Namibija za razmeroma zgledno državo, kar se tiče skrbi za zaščitene živali. Namibijske oblasti vsako leto izdajo pet dovoljenj za odstrel nosoroga, živalski primerki za zakonit odstrel pa so natančno določeni, po navadi gre za starejše nosoroge ali nosoroge, ki bi lahko pomenili nevarnost za druge.

Vrtoglave cene nosorogove roževine
Krivolov na črne nosoroge je v zadnjih letih dobil nepredstavljive razsežnosti. Še pred 40 leti je bilo črnih nosorogov na svetu približno 70.000, danes jih je le še okoli 4.000, od tega okoli 1.800 v Namibiji. Njihova roževina je na črnem trgu vredna tudi do 300.000 dolarjev, kar je prepričljiv razlog, zakaj so tako zaželen plen.

Nezakonit lov na različne zaščitene živali je postal v zadnjih desetletjih izjemno donosna industrija. Natančno število vseh vrst nosorogov, ki vsako leto končajo pod nezakonitimi streli divjih lovcev, ni znano, po neuradnih podatkih jih pobijejo več kot tisoč. Gre za donosen posel, za njihove rogove na črnem trgu namreč dobijo veliko denarja. Po zadnjih podatkih stane kilogram nosorogove roževine v Vietnamu okoli 65.000 dolarjev.

Vietnamci "nori" na nosorogovo roževino, ker naj bi zdravila raka
Največje povpraševanje po rogovih nosorogov je na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji, kjer jih uporabljajo za izdelavo tradicionalnih zdravil, na Bližnjem vzhodu pa rogove uporabljajo kot okras. Uporaba nosorogove roževine se je izjemno povečala leta 2010, ko so se razširile novice, da je eden izmed sorodnikov nekega vietnamskega ministra, ki je imel raka, ozdravel z uživanjem roževine. Kot je takrat poroča Guardian, se je povpraševanje po roževini izjemno povečalo. V tradicionalni kitajski medicini nosorogovo roževino uporabljajo za zdravljenje širokega razpona stanj, od revmatizma do obsedenosti s hudičem.

Pred tremi leti je bilo treba za kilogram zdrobljene nosorogove roževine odšteti tudi do 500.000 dolarjev, kar je bilo več, kot je takrat stal kilogram kokaina, je takrat poročal Independent.

" je takrat rekel Oeystein Stoerkersen, predsednik enega izmed odborov na konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami. "Če pa vas ujamejo s kilogramom nosorogove roževine, jo boste najverjetneje odnesli brez posledic."

Lani samo v Južni Afriki ubili 946 nosorogov
Samo v Južni Ariki, kjer živi okoli 25.000 nosorogov, to je okoli 73 odstotkov vseh nosorogov na svetu, so krivolovci lani ubili 946 nosorogov. Za primerjavo: predlani so jih ubili 668, leta 2003 pa 22. Čeprav so južnoafriške oblasti lani aretirale 330 krivolovcev, okoljevarstvene skupine opozarjajo, da zaradi povečanega povpraševanja postaja lov na krivolovce čedalje težja naloga, saj je divjih lovcev čedalje več, izboljšujejo pa se tudi njihove tehnike, poroča Voice of America.

Oblasti tako v državah "dobaviteljicah" kot "uporabnicah" se zavedajo, da je treba ozavestiti prebivalce o katastrofalnih posledicah krivolova. Številne organizacije, ki se bojujejo proti krivolovu, in tudi vlade so začele s kampanjami o ozaveščanju: v Vietnamu, recimo, ki spada med glavne uporabnike nosorogove roževine, prebivalce poučujejo o posledicah krivolova in pomembnem dejstvu, da so rogovi iz podobne snovi, kot človeški nohti. V Južni Afriki nekatere organizacije spodbujajo prebivalce, ki bi jih utegnili zvabiti v krivolovske vrste, naj si poiščejo drugo delo.

Leta 2012 v Afriki pobili 22.000 slonov
Pogost plen krivolovcev, predvsem v Afriki, so tudi sloni. Nedavna študija Mednarodne zveza za ohranitev narave je pokazala, da so v Afriki leta 2012 pobili 22.000 slonov. Če krivolovcev ne bodo ustavili, bo Afrika v desetih letih izgubila desetino slonov, njihovo število pa se je že v preteklih desetletjih močno znižalo. Na začetku 20. stoletja je bilo v Afriki okoli deset milijonov slonov, zaradi krivolova in izgube naravnega prostora pa se je njihovo število zmanjšalo na 500.000.

Tanzanija je pravo morišče slonov
Najslabše se slonom godi v Tanzaniji, kjer jih vsako leto ubijejo okoli 25.000. Kot je poročal Guardian, se je v pokrajini Selous njihovo število v osmih letih, med letoma 2005 in 2013, znižalo z okoli 70.000 na samo 13.000, v pokrajini Ruaha pa v nekaj letih z 31.000 na le okoli 2.000. Tanzanijci velik del krivde za stanje pripisujejo predsedniku Jakayu Kikweteju in njegovemu neukrepanju. Še več, več visokih uradnikov naj bi imelo koristi od krvavega trgovanja s slonovino. Stvari se počasi spreminjajo: oblasti so sporočile, da so samo v dveh mesecih konec lanskega leta prijele okoli 950 krivolovcev, avgusta 2011 pa so tanzanijske oblasti v pristanišču Zanzibar zasegle več kot 1000 oklov, ki so bili na poti v Malezijo. Tanzanijski minister za naravne vire in turizem je lani napovedal celo, da bi lahko krivolovce, ki bi jih zalotili pri delu, takoj ustrelili. Sporno kampanjo je parlament novembra lani ustavil, so poročali tanzanijski mediji.

Kenija močno poostrila kazni za krivolov
Na drugi strani je Kenija nedavno sprejela eno najstrožjih zakonodaj proti krivolovu. Ta za krivolov predvideva tudi možnost dosmrtne zaporne kazni in visokih finančnih kazni. Svetlejši zgled za zaščito slonov je tudi Uganda. Lani so tam odkrili 11 krivolovov na slone, kar je občutno manj kot leta 2012, ko so krivolovci ustrelili 25 slonov. Uganda velja za tranzitno državo za slonovino iz Konga in Južnega Sudana.

Visok zaslužek premami marsikaterega revnega Afričana
Številne v krivolov zvabi želja po hitrem in dobrem zaslužku, ki je neprimerljiv s plačami v "normalnih" poklicih. Ker so oblasti v zadnjih letih poostrile in izboljšale nadzor v naravi, pa tudi metode sledenja krivolovcev, so ti postali vse bolj zviti. Skrivajo se na težko izsledljivih krajih, uporabljajo vse bolj izpopolnjeno opremo, pogosti pa so tudi primeri podkupovanja policistov in čuvarjev. Zanimivo je, da je med čuvaji in policisti vse več nekdanjih krivolovcev, ki iz prve roke vedo, kako razmišljajo in delujejo krivolovci, zaradi česar so lahko pri njihovem pregonu uspešnejši.

Z droni nad prostrane savane
Med najnovejšimi dejavnostmi, ki bi lahko pomenili revolucijo v boju proti krivolovcem, je uporaba trotov oz. brezpilotnih letal. Zagonsko podjetje iz San Francisca Airware je pred dnevi objavilo uspešne rezultate poskusne uporabe trotov v kenijskem naravnem parku Ol Pejeta, kjer živijo številni črni in beli nosorogi. Kot je poročal Huffington Post, bi lahko s pomočjo trotov nadzorovali ogromne površine, njihova velika prednost pa je uporaba infrardeče kamere ponoči, ki omogočajo izsleditev kampov krivolovcev. Brezpilotna letala letijo zelo nizko, nekje med 30 in 120 metri nad tlemi, kar pomeni zelo natančen pregled območja, nad katerim letijo. Pionirji na območju uporabe teh letal pri zaščiti ogroženih vrst so člani organizacije World Wildlife Organisation, ki so sistem najprej uporabili v Nepalu. Google je leta 2012 omenjeni organizaciji namenil pet milijard dolarjev za širitev uporabe brezpilotnih letal v Afriki in Aziji.

In kako je s krivolovom v Sloveniji in peri Slovencih?
Zadnji primer nezakonitega lova pri nas je v javnosti odmeval pred nekaj dnevi, ko sta lovca na Ljubljanskem barju z motornega čolna ustrelila sokola selca, ki spada med zaščitene ptice.

Kot so za MMC pojasnili na policiji, v povezavi z zaščitenimi živalskimi vrstami najpogosteje obravnavajo kaznivi dejanji nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami ter nezakonitega lova. Med prvo kaznivo dejanje spada nezakonito posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz ter trgovanje z zaščitenimi divjimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, njihovimi deli in izdelki iz njih. Kazen za storilce je do tri leta zapora oz. do pet let zapora, če je dejanje storjeno v kriminalni združbi ali če je žival ali rastlina velikega ali izjemnega naravovarstvenega pomena.

Pri nezakonitem lovu pa policija preganja nezakonite načine lova (brez dovoljenja, s pastmi, s pomočjo vozila ali luči ...) ali lov med lovopustom ali lov na ogrožene vrste. Za to kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do dveh let.

Slovenski policisti se sicer v praksi največkrat srečajo s primeri nedovoljenega uvoza ali izvoza živali, v večini primerov pa obravnavajo primere tihotapljenja mrtvih zaščitenih ptic. "Iz baz podatkov žal ne moremo natančno ugotoviti, katere živali so bile največkrat nezakonito uplenjene, tihotapljene, poškodovane, vendar lahko navedemo, da prevladujejo ptice (prepelice, kljunači), beležili smo pa tudi že zasege živih želv, trofej in kož medveda in posamezne izdelke tradicionalne azijske medicine," pravijo na policiji. Ob tem dodajajo, da za trgovino z ogroženimi vrstami na splošno velja, da najbolj ogrožene vrste dosegajo visoke cene in da nekateri namerno ubijajo osebke ogroženih vrst, da bi dvignili njihovo ceno.

Lani samo v prvih šestih mesecih 30 primerov nezakonitega lova
Statistični podatki, ki so nam jih še posredovali, sicer kažejo, da je policija v obdobju med letoma 2008 in 2012 obravnavala 61 primerov nezakonitega lova, lani pa že v prvih šestih mesecih 30.

Lovska zveza si prizadeva za večjo ozaveščenost
Na pojasnila glede nezakonitega lova smo se obrnili tudi na Lovsko zvezo Slovenije. Kot so nam pojasnili, lovska zveza nima nobene pravne podlage in tudi ne praktičnih možnosti, da bi ugotavljala ali kaznovala nezakonit lov v loviščih svojih članic, torej lovskih družin, ki so popolnoma samostojne pravne osebe.

Ob tem dodajajo, da mora imeti vsaka lovska družina v skladu s koncesijsko pogodbo lovske čuvaje, ki so tudi od države pooblaščeni za ugotavljanje in preprečevanje nezakonitega lova. V Lovski zvezi si prizadevajo, da nezakonitega lova ne bi bilo, v ta namen zato organizirajo različna izobraževanja, usposabljanja in druge dejavnost.