IMF prizadetost tretjih držav označuje kot tretji val posledic krize, potem ko so bile najprej prizadete razvite države in zatem razvijajoče se države. Pri tem poziva države donatorke, naj kljub hudim časom ne ukinejo pomoči najrevnejšim.

Sklad v poročilu navaja, da so najrevnejše države še bolj izpostavljene posledicam trenutne krize, ker so bolj vpletene v mednarodno gospodarstvo, kot so bile v preteklosti: pričakovati je zmanjšanje tujih naložb, mednarodne trgovine in tudi prihodkov od sorodnikov, ki delajo v tujini in pošiljajo domov denar.

Najbolj ogrožene subsaharske države
Najbolj je ogroženo več kot 20 afriških držav, več kot polovica v subsaharski Afriki. Če se bodo gospodarska rast in pogoji financiranja še poslabšali, se bo število ogroženih držav še povišalo, najverjetneje celo podvojilo. To pa bi po napovedih IMF-a povišalo potrebe najrevnejših držav na 140 milijard dolarjev.

"Potem ko so bile najprej najbolj prizadete razvite države in za temi razvijajoče države, zdaj tretji val udarja najrevnejše in najbolj ranljive države," pravi prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn. "To postavlja pod vprašaj večjo gospodarsko rast, nižanje revščine in večjo politično stabilnost, ki so jih v pretekem desetletju dosegle številne revnejše države."

IMF je že lani povečal pomoč najrevnejšim državam in je pripravljen še povečati obseg sredstev. Aprila bo v Londonu svetovni finančni vrh, kjer naj bi poiskali rešitev tudi za finančne težave najrevnejših držav.

K. T.