Voller je med 50 nemškimi bogataši, ki so poleti kanclerki Angeli Merkel predlagali, naj jih v prihodnjih dveh letih obdavči za dodatnih pet odstotkov, kar so nekatere stranke že vključile v svoje programe.

Idejo o dodatni obdavčitvi le za bogatejši sloj prebivalstva je prvi predstavil eden najbogatejših ljudi na svetu, ameriški milijarder Waren Buffet, ki se je zavzel za povišanje davčne stopnje vsem Američanom, ki zaslužijo najmanj milijon dolarjev na leto. Njegovemu predlogu so sledili tudi nekateri bogataši drugod po svetu. Z nemškim milijonarjem Vollerjem se je v oddaji Globus na TV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.

Ste avtor zamisli, da bi vse, ki na leto zaslužijo več kot 500.000 evrov dodatno obdavčili. Kako se je na vaš predlog odzvala vlada?

Vlada je ravnokar odpravila davek na premoženje, zato se tudi na naše predloge ni odzvala pozitivno. Predlagali smo 10-odstotno obdavčitev premoženja v dveh letih, vsako leto pet odstotkov. To smo predlagali zato, ker so že leta 1997 odpravili davek na premoženje. Bogati so tako prihranili 14 odstotkov in 10 odstotkov sploh ni toliko.

Pa bi morala Nemčija to uvesti?

Najbrž bo tako. Pred dvema letoma o davku na premoženje ni bilo mogoče niti govoriti, zdaj pa imajo socialni demokrati v svojem programu 1-odstotni davek na premoženje in dvig davka na dohodek na 49 odstotkov. Tudi zeleni podpirajo davek na premoženje. To pomeni, da se zdaj o tem lahko govori. Vlada tega sicer še ne podpira, a več, kot se bo govorilo o tem, prej bo morala ukrepati.

Mi lahko zaupate, če to ni skrivnost, koliko zaslužite in koliko od tega odvedete državi?

Tega vam ne morem oziroma nočem povedati. Lahko vam povem, da sem ustanovil sklad Človeško dostojanstvo in svet dela. V ta sklad dajem večino svojih prihodkov. V njem je zdaj šest milijonov evrov mojega denarja. Ni mi težko deliti svojega denarja, a tu ne gre za to, da bi morali nekateri bogataši prostovoljno plačevati več, ampak da moramo uvesti nove davke, ki bodo omogočili boljšo ureditev države.

Med podpisniki vašega javnega pisma ni direktorja Siemensa ali Deutsche Bank Ackermana, ki je lani zaslužil skoraj devet milijonov evrov. Kaj menite, zakaj ju ni?

Cilj vsakega posameznika in družbe je doseganje maksimalnega dobička. Vsak hoče zaslužiti čim več denarja z delom ali pa z upravljanjem svojega premoženja. Seveda pa vsi za to niso pripravljeni plačevati. Tega niti ne pričakujemo. Trenutno nas je 55 bogatih, ki smo pripravljeni podpreti to pobudo in toliko tudi plačati.

Pri tem nam ne gre za to, da bi privabili še več bogatih, radi bi predvsem spodbudili javno razpravo in prisilili politike, da bodo prisluhnili takim zahtevam in sanirali državni proračun, dokler ga sploh še lahko. Predvsem pa želimo zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi. Te postajajo v zadnjih letih čedalje večje, vse pa spremljajo tudi socialne težave. Menim, da je ta kriza predvsem posledica bogatenja, kopičenja denarja, ki se ni več vračal v proizvodnjo. Zato so banke ustvarile vse te "igralniške" instrumente, ki so privedli do krize.