V Panami se je v soboto končalo srečanje voditeljev držav Severne, Srednje in Južne Amerike, ki so govorili o razvoju, podnebnih spremembah, boju proti mamilom, gverilcem in korupciji, mirovnem procesu med kolumbijsko vlado in gverilci Farc, poplavah v Čilu, migracijah, tudi o Falklandskih otokih.

Voditelji pa niso sprejeli skupne deklaracije, ker razlike med ZDA in nekaterimi latinskoameriškimi državami ostajajo ne glede na izboljšanje odnosov s Kubo, ki se je tokrat prvič udeležila vrha Amerik.

Dobra ura Obame s Castrom
Na vrhu sta se prvič v več kot 50 letih srečala ameriški in kubanski predsednik. Srečanje Baracka Obame in Raúla Castra je trajalo dobro uro. Po srečanju je Raúl Castro, brat Fidela Castra, dejal, da se bodo morda kdaj v prihodnosti strinjali o stvareh, o katerih se danes ne.

Obama pa je po srečanju dejal: "Oba sva sklenila, da se lahko ne strinjamo v duhu spoštovanja in civiliziranosti." "Mogoče je, da bomo čez čas obrnili novo stran in razvili nov odnos med državama," je po poročanju BBC-ja še dejal Obama.

Odnosi med ZDA in Kubo pa se ne bodo popolnoma normalizirali, dokler ameriški kongres ne bo odpravil embarga oziroma blokade Kube in črtal države s seznama podpornic terorizma. Obama je embargo doslej le sprostil, državi pa bosta kmalu spet navezali diplomatske odnose.

Ugibalo se je, da bi lahko Obama Kubo črtal z omenjenega seznama na srečanju s Castrom, a se to ni zgodilo. To pomeni, da ZDA še niso dobile tega, kar zahtevajo od Kube, in sicer neovirano gibanje svojih prihodnjih diplomatov po Kubi.

Po mnenju argentinske predsednice Cristine Fernandez de Kirchner ima za otoplitev odnosov več zaslug Kuba, ki se je dostojanstveno borila proti ameriški blokadi, poroča BBC.

ZDA še vedno tarča kritik
Kljub sicer zmerni otoplitvi odnosov s Kubo so na ZDA še vedno letele kritike zaradi njihovega preteklega ravnanja. Predsednik Ekvadorja Rafael Correa je ameriške sankcije proti Kubi tako označil za nezakonite in zahteval, naj ZDA Guantanamo vrnejo Kubi. "Pa govorimo o človekovih pravicah. V Ekvadorju nimamo mučenja, smrtne kazni ali zunajsodnih izročitev," je dejal Correa, ki je še spomnil, da je bil avtor deklaracije o neodvisnosti ZDA Thomas Jefferson lastnik sužnjev.

Obama je odgovoril, da vedno uživa v zgodovinskih lekcijah na vrhu Amerik. Kot je poudaril, je prvi, ki priznava, da ZDA ne dosegajo vedno lastnih standardov in se zaveda temnih poglavij zgodovine. "Ne trdimo, da smo popolni, vendar pa udrihanje po ZDA ne bo prineslo napredka," je dejal in dodal, da v nasprotju z nekaterimi ne meče v zapor tistih, ki se ne strinjajo z njim.

Obama na kratko tudi z Madurom
To je sicer letelo tudi na predsednika Venezuele Nicolása Madura. ZDA so uvedle sankcije proti venezuelskim državnim uradnikom, kot razlog pa so navedle nasilje nad politično opozicijo.

Maduro je v petek v Panami obiskal spomenik žrtvam ameriške invazije leta 1989, v kateri je umrlo več kot 500 ljudi. Napovedal je, da bo od Obame zahteval odškodnino za invazijo. V soboto sta se predsednika za nekaj minut srečala, obe strani pa sta bili v izjavah za javnost po pogovorih izjemno skopi. Obama je Maduru sicer dejal, da Washington ne želi groziti Caracasu.

Obama se je na dvostranskih pogovorih sešel še s predsednico Brazilije Dilmo Rousseff, ki je ponovno sprejela povabilo, naj obišče Belo hišo, kar naj bi se zgodilo 30. junija. Prvo povabilo za obisk leta 2013 je odpovedala, ker je nekdanji sodelavec Agencije za nacionalno varnost Edward Snowden spravil v javnost informacijo, da so za njo vohunili ameriški vohuni.