Ameriški in kubanski predsednik Obama in Castro sta si neuradno segla v roke že na pogrebu Nelsona Mandele. Tokrat pa je Obama napovedal konec vmešavanja ZDA v politiko držav Latinske Amerike.

Ob začetku vrha Amerik v Panami v petek sta se ameriški predsednik Barack Obama in kubanski predsednik Raul Castro rokovala, danes pa imata na programu tudi uradno dvostransko srečanje. In kaj lahko bi se zgodilo, da bi Obama razodel, ali bodo morebiti ZDA črtale Kubo s seznama držav podpornic terorizma, kar je največja ovira za resen začetek izboljšanja odnosov. ZDA želijo v zameno za to dobiti dovoljenje za neovirano gibanje svojih diplomatov po Kubi.

Predsednika ZDA in Kube se bosta prvič uradno sestala po več kot 50 letih, čeprav sta se neuradno rokovala že na pogrebu južnoafriškega voditelja Nelsona Mandele. "Časi, ko je veljalo, da lahko ZDA uveljavljajo svojo agendo na tem delu sveta nekaznovano, so se končali," je dejal Obama ob začetku vrha. Dodal je še: "Odpiramo novo poglavje odnosov s Kubo in upamo, da bo nastalo ozračje za izboljšanje življenja Kubancev." Tokrat se je zgodilo prvič, da se je sedmega vrha civilne družbe in voditeljev Amerike, na katerem so voditelji Severne, Srednje in Južne Amerike, udeležila tudi Kuba, proti kateri so ZDA pred skoraj pol stoletja uvedle embargo.

Srečanje z oporečniki
Še pred zgodovinskim rokovanjem se je Obama sestal z oporečniki s Kube in drugih držav. Srečanje, ki sta se ga udeležila tudi odvetnica Laritzo Diversent in politični aktivist Manuel Cuesta Morúa, je potekalo za zaprtimi vrati, udeležila pa sta se ga tudi voditelja Kostarike in Urugvaja. "Vso pot vam bomo stali ob strani," je oporečnikom pred začetkom pogovorov obljubil Obama.

Napeti odnosi med ZDA in Venezuelo
Vendar pa bi bilo lahko zgodovinsko srečanje obeh voditeljev zasenčeno z napetimi odnosi med ZDA in Venezuelo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je obiskal spomenik žrtvam invazije ZDA leta 1989, ko so ZDA napadle Panamo, da strmoglavijo nekdanjega zaveznika diktatorja Manuela Noriego, pri čemer je umrlo okrog 500 ljudi. Maduro je pri spomeniku obljubil, da bo Baracku Obami osebno predal peticijo z zahtevo po opravičilu ZDA in plačilu odškodnine sorodnikom žrtev. Odnosi so se začeli izboljševati po 17. decembru lani, ko sta si državi izmenjali zapornike.

Več sto domačinov in v ta namen pripeljanih Venezuelcev je skandiralo proti ZDA, Maduro pa je dejal, da nikoli več ne smejo dovoliti nove invazije ZDA v Latinski Ameriki. Obami bo predal še eno peticijo z okrog deset milijonov podpisov, ki zahteva, naj ZDA ukinejo sankcije proti članom njegove vlade zaradi nasilja proti protestnikom. Maduro je našel podporo pri predsedniku Bolivije Evu Moralesu, ki je dan izkoristil za igranje nogometa na alternativnem vrhu Amerik, ki ga vodijo leve organizacije civilne družbe.

Pogajanja potekajo in o tem sta v petek na zgodovinskem srečanju govorila državni sekretar ZDA John Kerry in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez. Podrobnosti pogovora niso znane. Kuba je sporočila, da so trajali tri ure in potekali v spoštljivem ozračju.

Voditelji ameriških držav so v petek opravljali dvostranska srečanja in druge dejavnosti. Med drugim so se udeležili srečanj z direktorji podjetij.