A ta ponedeljek bo trg prazen, potem ko je Kubanska komunistična partija zaradi pomanjkanja goriva, ki hromi otoško gospodarstvo, odpovedala letošnje proslave. Že več tednov vozniki spijo v avtomobilih pred bencinskimi črpalkami v vrstah, ki se raztezajo po kilometre in trajajo po več dni.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je dejal, da otok prejema le dve tretjini potrebnega goriva, za primanjkljaj pa da so krive države dobaviteljice, ki ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti, poroča Guardian. Jorge Pinon, direktor latinskoameriškega energetskega in okoljskega programa na univerzi v Teksasu, je dejal, da se izjava nanaša na Venezuelo.

Socialistični državi imata dogovor o izmenjavi blaga od leta 2000: Kuba pošilja Venezueli zdravnike, učitelje in – domnevno – protiobveščevalne agente, v zameno pa dobiva venezuelsko nafto. A zdi se, da se je ta dogovor izjalovil. “Zadnji dve desetletji Venezuela izgublja ta dohodek, ker ne prodaja te nafte na mednarodnih trgih," je povedal Pinon. "Mislim, da so preprosto prišli do točke, ko ne morejo več Kubancem pošiljati brezplačne nafte.”

Še dodatna tegoba sankcije

Venezuelski izvoz na Kubo je v zadnjem desetletju upadel za približno 50 odstotkov, saj je tudi proizvodnja nafte zaradi korupcije, zgrešenega upravljanja in sankcij upadla. A vojna v Ukrajini je dinamiko spremenila. Potem ko je Washington uvedel sankcije na ruski plin in nafto, se je moral ozreti na jug in prvič po več letih izdati Chevronu licenco za izvoz venezuelske nafte.

To je Kubo postavilo v kot: otok sicer ima dovolj surove nafte, a je slabe kakovosti, otoške rafinerije pa je ne morejo predelati. Venezuelska nafta višje kakovosti pa zdaj, očitno, roma v ZDA, saj Kuba nima dovolj finančnih sredstev, piše Guardian. Pri tem vlogo igrajo tudi sankcije, ki jih je proti Kubi uvedla administracija Donalda Trumpa, a jih je demokratska administracija Joeja Bidna po večini obdržala.