Sirske vojaške enote se bodo namestile na nekatera mejna območja in bi lahko v Afrin vstopile v naslednjih dveh dneh, je sporočil svetovalec kurdske uprave na severu Sirije Badran Džia Kurd.

Sporazum bi lahko odločilno vplival na vse bolj zapleten položaj v severni Siriji, kjer so prisotne kurdske sile, uporniške skupine, Turčija, ZDA in Rusija ter sirska vlada, piše Reuters. Sirska vlada in sirski Kurdi namreč trenutno zasedajo največ ozemlja Sirije, do zdaj pa strani nista sodelovali. Nasprotno, čeprav sta se izogibali večjim konfliktom, se je pojavilo nekaj oboroženih spopadov, predvsem pa imata strani različen pogled na prihodnost Sirije. V preteklih letih je sirski predsednik Bašar Al Asad zavračal vsakršno obliko kurdske avtonomije na severu države.

"Ob barbarskih zločinih in mednarodni tišini lahko sodelujemo s katero koli stranjo, ki nam ponudi svojo roko," je dejal Džia Kurd in dodal, da je dogovor z Damaskom izključno vojaški ter da ni bilo drugih političnih dogovorov. "Glede političnih in administrativnih zadev se bomo z Damaskom dogovarjali v poznejših fazah, skozi neposredna pogajanja in pogovore," je sporočil kurdski predstavnik. Kurd je dodal, da je dogovoru nasprotovala opozicija v kurdskih vrstah, ki bi lahko preprečila njegovo uveljavitev.

Čeprav sta kurdska in sirska stran občasno namigovali na možnost dolgoročnega dogovora med stranema, je sirski predsednik Al Asad pred kratkim zatrdil, da želi nazaj pridobiti celotno sirsko ozemlje.

En mesec turške ofenzive
Turška vojska je 20. januarja začela vojaško operacijo Oljčna vejica nad območjem Afrina pod kurdskim nadzorom. Ankara trdi, da se bojuje proti varnostni grožnji sirske kurdske milice YPG, ki jo povezuje s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Pretekli teden so ponovili zahtevo, da se YPG umakne z vseh območij zahodno od reke Evfrat.

Dogovoru med Damaskom in Kurdi bi lahko nasprotovala Rusija, saj bi ga lahko dojemala kot oteževanje vzpostavljanja diplomatskega odnosa s Turčijo, je še menil Kurd.