Uradno poročilo, ki ga je pripravil visoki britanski uradnik Gus O'Donnell, piše, da se je laburistična vlada, ki jo je najprej vodil Tony Blair, nato pa Gordon Brown, bala, da bi škodilo britanskim interesom, če bi Megrahi umrl v zaporu, zato si je želela, da bi ga čim prej izpustili.

Al Megrahi še živi in jezi ZDA
O'Donnell v sklepu poročila poudarja, da niso našli nobenih dokazov, da je nekdanja vlada izvajala kakršen koli pritisk na škotske oblasti glede izpustitve Al Megrahija, edinega obsojenega za napad leta 1988, ko je nad škotskim Lockerbijem eksplodiralo letalo ameriške družbe Pan Am in je umrlo 270 ljudi, večinoma Američanov. London je Libiji jasno nakazal, da je obsojenčeva izpustitev popolnoma v rokah Škotske.

Al Megrahi je bil obsojen na dosmrtni zapor, a so ga škotske oblasti avgusta 2009 po osmih letih izpustile iz sočutja, ker naj bi imel raka na prostati v zadnji fazi. Po navedbah zdravnikov naj bi imel le še tri mesece življenja, a je še živ in živi v Tripoliju, kar je močno razburilo ZDA. Vodilni ameriški politiki so se glasno spraševali, ali imajo želje po zagotovitvi energetskih pogodb z Libijo kakšno vlogo pri izpustitvi.

Britanska vlada pomagala libijski
Poročilo kaže, da je Brownova vlada, potem ko so Al Megrahiju leta 2008 diagnosticirali raka, sprejela nekatere ukrepe, ki so Libiji olajšali, da je prosila za njegovo vrnitev. Ti ukrepi so vključevali ratifikacijo dogovora o izmenjavi zapornikov z Libijo, razlaganje Libiji, kako zaprositi za izmenjavo v skladu s tem dogovorom ali za izpustitev iz sočustvovanja, in zatrjevanje škotski vladi, da ni pravnih ovir za premestitev zapornika.

Premier zdajšnje konservativne britanske vlade David Cameron je izpustitev označil za napako in julija lani O'Donnellu naložil ponovno preiskavo primera, potem ko je predsedniku ZDA Baracku Obami obljubil, da bodo dokumentacijo o primeru, kolikor jo bodo lahko, objavili v javnosti.