Ocean Viking je sprva z lesenega čolna rešil 21 prebežnikov v mednarodnih vodah blizu Libije in 44 prebežnikov v malteških vodah, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V zadnjem posredovanju danes so nato prav tako v vodah Malte na krov sprejeli še 71 ljudi, ki so že tri dni pluli iz Libije proti Evropi. Na ladji zasebne organizacije SOS Mediterranee, ki v Sredozemskem morju rešuje prebežnike, je trenutno več kot 200 ljudi.

Italijansko Lampeduso je medtem v soboto doseglo 13 čolnov. Tam je trenutno več kot 350 prebežnikov, potem ko so jih kakih sto že prepeljali na Sicilijo.

V soboto zvečer je agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) sporočila, da je libijska obalna straža v Sredozemlju našla in prepeljala nazaj v Libijo več kot 120 prebežnikov. Približno toliko naj bi jih v Libijo vrnili že tudi v petek. Po še eni sobotni nesreči plovila ob obali Tunizije pa poleg tega pogrešajo 43 prebežnikov, je sporočil tunizijski Rdeči polmesec.

Francija namerava intenzivneje repatriirati tuje zločince

Z Alžirijo, Tunizijo in Marokom, od koder se prebežniki pogosto podajo na pot čez Sredozemlje, je migracijske dogovore v zadnjih letih sklenila Francija.

Francija si po več terorističnih napadih prizadeva izboljšati varnostne razmere v države, kar namerava doseči z večanjem števila repatriacij, poroča Deutsche Welle.

Vlada je letos objavila posodobljen seznam nadzorovanih oseb v programu "preprečevanja teroristične radikalizacije". Zadnji podatki kažejo, da je na seznamu 1115 ljudi brez urejenega mednarodnega statusa, izmed njih pa so deportirali že 601 tujca.

Načrtovalec napadov na dvojčka in Charlie Hebdo izgnan šele po 13 letih

Da gre za močno zaostritev francoske politike repatriacij, kaže primer Džamela Beghala, leta 2005 obsojenega terorizma zaradi načrtovanja Al Kaidinega napada na ZDA. V zaporu naj bi odigral ključno vlogo pri radikaliziranju napadalcev na uredništvo Charlie Hebdo. Kljub resnosti njegovih zločinov ga Francija še vrsto let ni izgnala.

Beghal je v Francijo prišel leta 1987, v 90. letih so mu začele slediti obveščevalne službe. Po obsodbi so mu leta 2006 odvzeli tudi francosko državljanstvo, a ga zaradi "humanitarnih razlogov" Francija ni deportirala do leta 2018, ko so ga izpustili iz zapora.

Vračanje kriminalcev slabša varnostne razmere v državi izvora

Tujci so v Franciji danes pod drobnogledom oblasti. V primeru storitve kaznivega dejanja oblasti znova preučijo njihovo dovoljenje za bivanje. Prav tako prejmejo pismo, v katerem jim oblasti sporočijo, da "francoska republika vsako leto sprejme ljudi iz drugih držav; eden od pogojev za to je dosledno spoštovanje pravil in zakonov, ki urejajo njeno ozemlje". V primeru resnih zločinov, kot so umor, tihotapljenje mamil ali posilstvo, tujce takoj pošljejo v domovino.

Vračanje zločincev v domovino predstavlja velike varnostne težave za te države in posledično tam živeče civiliste. "Pošiljanje radikaliziranih ljudi v države, ki nimajo takšnih možnosti nadzora kot Francija, seveda poveča težave teh držav," je za Deutsche Welle komentiral strokovnjak za terorizem Marc Hecker.