Ideja ima že dolgo brado – o njej je prvi leta 1516 pisal Thomas More v svojem delu Utopija, v katerem je predstavil vizijo idealne države na izmišljenem otoku. V Utopiji je zapisal, da bi morala "država vsakemu posamezniku priskrbeti sredstva za življenje, tako da se nihče ne bi bal, da postane najprej tat, nato truplo". Danes splošno sprejeta definicija UTD-ja pa je, da gre za "periodičen znesek denarja za vse državljane ne glede na njihovo premoženjsko stanje, ki jim zagotavlja življenjski standard nad pragom revščine".

Gonilo UTD-ja je jasno – zaščititi vsakega posameznika kot del družbe. Zagovorniki trdijo, da bi UTD ljudem dal varnost, saj se jim zaradi zagotovljenih sredstev za življenje ne bi bilo treba zatekati h kriminalu, ampak bi svoj čas raje namenili za izobraževanje in prekvalifikacije, pa tudi dobrodelne dejavnosti, kar bi povečevalo njihovo zadovoljstvo in blaginjo družbe kot celote. Kritiki imajo dva glavna pomisleka – poleg tega, da svarijo, da bi denar, ki bi vsak mesec brez truda kapnil na račun, ljudi polenil, je še pomembnejše vprašanje: od kod vzeti tako zajetna sredstva?

Zuckerberg: UTD kot varnostna blazina

Med uspešnimi poslovneži je kar nekaj takih, ki UTD vidijo kot pot do uspešne sodobne družbe. Med njimi so britanski poslovnež Richard Branson, inovator in ustanovitelj podjetij Tesla in Space X Elon Musk ter ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki menijo, da druga možnost zaradi izgube delovnih mest, ki bo zaradi razmaha umetne inteligence vsekakor sledila, sploh ne obstaja. "Čas je, da dosežemo dogovor o novi družbeni pogodbi za našo generacijo. Razmisliti bi morali o ideji UTD-ja, ki bi dala vsakemu posamezniku neko varnostno blazino, da lahko brez skrbi poskusi nove stvari," je pred časom dejal Zuckerberg za CNN.

K razmisleku o UTD-ju je med velikonočnim obredjem pozval tudi papež Frančišek, ki je v svojem sporočilu voditeljem zapisal, da bi "UTD zagotovil in izpolnil ideal, da noben človek, noben delavec ne bi ostal brez pravic".

UTD tudi kot ukrep za omejitev širjenja virusa?

V zadnjih tednih, ko je svet močno udarila pandemija novega koronavirusa, se je za eksperiment uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka jasno in glasno zavzelo veliko akademikov, ekonomistov in politikov tako na levi kot desni strani politične misli, piše portal The Conversation. Države so morale zaradi tako rekoč popolne ustavitve svojega gospodarstva zavihati rokave in na hitro sprejeti milijardne svežnje za pomoč svojim podjetjem in delavcem. Ni malo takih, ki so prepričani, da bi UTD še posebej v teh časih pomagal izničiti najhujše posledice pandemije. Trdijo, da bi samozaposleni in mala podjetja s tem dobili nujno finančno pomoč za preživetje, dvignila bi se kupna moč prebivalstva, obenem pa bi UTD tudi pomagal omejiti hitrost širjenja novega koronavirusa. S tem, ko bi se zaradi UTD-ja negotovost in zaskrbljenost v družbi zmanjšali, bi ljudje bolj spoštovali pravila o ohranjanju varnostne razdalje, trdijo.

Glavno vodilo pa je jasno – če morajo ljudje vse od Evrope do Indije, od ZDA do Japonske ostajati doma, kako bodo zaslužili denar za preživetje?

Finski preizkus: brezposelni služb niso našli, so pa postali srečnejši

V več državah že poteka ali je potekalo nekaj pilotnih projektov, s katerimi so preizkušali učinkovitost in smiselnost UTD-ja. Na Finskem so še pred covidom-19 uvedli dveletni projekt, ki se je končal decembra leta 2018, s katerim je država 2.000 naključno izbranim brezposelnim vsak mesec nakazala po 560 evrov. To je bil prvi tovrstni projekt v Evropi.

Izsledki tega eksperimenta so znani – prejemniki te pomoči so bili po izteku dveletnega obdobja precej srečnejši kot kontrolna skupina 173.000 drugih brezposelnih, ki tega dohodka ni dobivala. Njihova življenja so bila tudi manj stresna, poleg tega so se lažje odločali za poslovna tveganja, na primer odprtje svojega lokala ali vpis v različne tečaje in druge oblike izobraževanja. A UTD po drugi strani ni zmanjšal stopnje brezposelnosti med njimi oziroma jim odprl vrat do zaposlitve. V primerjavi s kontrolno skupino ni bilo razlike v tem, koliko ljudi si je v dveh letih uspešno našlo zaposlitev.

Poskusi tudi ponekod drugje

V kanadski provinci Ontario je v sklopu pilotnega projekta 4000 brezposelnih eno leto prejemalo največ 17.000 dolarjev, a so projekt zaradi pomanjkanja sredstev ustavili. Podobni poskusi so potekali tudi v Utrechtu na Nizozemskem, v Keniji, na Škotskem in v Kaliforniji. A skupne točke vseh so bile podobne – pomanjkanje denarja, majhen vzorec vključenih, slaba obdelava podatkov, dodajajo pri Bloombergu. UTD je predlagal tudi ameriški demokratski predsedniški kandidat Andrew Yang, ki je med svojo predvolilno kampanjo vsakemu Američanu, staremu več kot 18 let, obljubil mesečni znesek 1000 dolarjev. Da je predlog o uvedbi UTD-ja še vedno na njegovi mizi, je potrdil tudi novozelandski finančni minister Grant Robertson. Na Škotskem idejo podpira vladajoča stranka SNP.

V Italiji je ustanovitelj Gibanja petih zvezd Beppe Grillo v svojem blogu pozval k uvedbi UTD-ja, s katerim "bi pomagali milijonom Italijanov, ki v prihodnjih mesecih ne bodo imeli zagotovljenih dohodkov". Italija je sicer že lani uvedla podobno shemo, ki prejemnikom te pomoči – med njimi so ljudje z zelo nizkimi dohodki – nalaga, da se naučijo novih znanj in veščin. A prav tako kot finski poskus tudi ta ni znižal stopnje brezposelnosti.

Španija: Najmanj 462 evrov temeljnega dohodka

Prva država, ki je sredi maja kot protikoronski ukrep uvedla shemo temeljnega mesečnega dohodka za najranljivejša gospodinjstva, pa je postala Španija. Kot piše BBC, je socialistična vlada pod vodstvom Pedra Sancheza predvidela, da bo ukrep v prvem koraku zajel najmanj 100.000 gospodinjstev, pozneje pa milijon. Vsak odrasli človek bo prejel mesečni dohodek najmanj 462 evrov, ob tem pa, odvisno od potreb, še drugo pomoč države. S tem želijo pomagati predvsem družinam, sploh enostarševskim, in postaviti "trajno varnostno mrežo". Vlada bo za shemo letno odštela 3–3,5 milijarde evrov.

UTD ne le protikoronski, ampak trajni ukrep?

Eden izmed zagovornikov uvedbe UTD-ja v času pandemije je profesor z londonske univerze Soas Guy Standing, ki je za revijo Fortune dejal: "Trenutna zdravstvena kriza je samo še dodaten dokaz, da je treba UTD uvesti v vse dele sveta. Nekateri širjenje covida-19 primerjajo s špansko gripo na začetku 20. stoletja, a med njima je pomembna razlika. Španski gripi ni sledila gospodarska kriza, ki bo tokrat zajela ves svet. Kombinacija zdravstvene in gospodarske krize bo prizadela na milijone ljudi. Svetovno gospodarstvo bo zaradi vrtoglavega zadolževanja javnega in zasebnega sektorja, vse večje negotovosti delavcev, odvisnosti od pogosto prekinjenih svetovnih dobavnih verig, preobremenjenih zdravstvenih sistemov in razslojevanja družbe zelo ranljivo. UTD bi to dogajanje ustavil." Standing upa, da države koncepta ne bodo uvajale le začasno, ampak bo postal trajen del družbe. "Ljudje, ki bodo osvobojeni pehanja za denarjem, se bodo lahko posvetili blaginji skupnosti in produktivnemu preživljanju prostega časa," je dodal.

Vprašanje je seveda jasno – kje dobiti denar? Nekateri, denimo Yang, so predlagali zvišanje obdavčitve za največje multinacionalke, kot so Amazon, Apple in Google, Standing pa spremembo v sistemu davčnih olajšav.

"Ljudje so med covidom-19 plačani, da ostanejo doma"

Pri portalu The Conversation so že lani preučili možnosti za uvedbo UTD-ja v Evropi in ugotovili, da bi se morale za njegovo uspešno vpeljavo najprej zgoditi določene spremembe, na primer visoka javna podpora, institucionalne prilagoditve, dokazi o učinkovitosti in jasni politični nameni. Zdaj so dodali, da je pojav covida-19 nekatere izmed teh sprememb sprožil, na primer hitrejše razdeljevanje državne pomoči ali to, da so ljudje "plačani, da ostanejo doma in ne delajo ničesar".

Nemški profesor Bernhard Neumärker je za BBC dejal: "Ne le Nemčija, tudi veliko drugih držav članic EU-ja je dolgo trdilo, da uvedba temeljnega dohodka ni smiselna, saj ljudje čisto v redu živijo tudi zdaj. A trenutna kriza je pokazala, da se tradicionalni državi in konceptu države socialne blaginje, kot ga poznamo, majejo noge. Če bi UTD primerno organizirali, bi bil lahko eden izmed najbolj obetajočih in najvzdržnejših modelov za sodobno tržno gospodarstvo. Sploh, če se zavedamo, da prihaja čas še večje digitalizacije – in tudi čas novih kriz."