"Povečanje za 38 milijonov je predvsem posledica širjenja nasilnih konfliktov in šokov, povezanih s podnebnimi spremembami," piše v letnem poročilu različnih agencij ZN-a, med katerimi je tudi Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Hude vremenske razmere, "deloma povezane s podnebnimi spremembami", so zmanjšale dostopnost hrane v številnih državah in prispevale k nezanesljivosti preskrbe s hrano, še piše v poročilu. Med naravnimi katastrofami poročilo navaja sušo in poplave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med ključnimi vzroki za lakoto in številne oblike podhranjenosti pa poročilo navaja konflikte, "ki so pogosto povezani tudi s podnebnimi spremembami".

Mir in stabilnost pogoj
Ob tem so opozorili, da cilja odpraviti lakoto in podhranjenost do leta 2030 ne bo mogoče izpolniti, če ne bodo vzpostavili miru in stabilnosti na konfliktnih območjih. Tam glede na poročilo namreč živi kar polovica ljudi, ki nimajo dovolj hrane.

V poročilu so agencije ZN-a še zapisale, da na pomanjkanje hrane vpliva tudi počasnejša gospodarska rast.

V Aziji je 520 milijonov ljudi kronično podhranjenih, v Afriki 243 milijonov, 42 milijonov pa jih živi v Latinski Ameriki in na Karibih.

Podhranjenost močno vpliva tudi na otroke. Lakota je upočasnila rast več kot 155 milijonov otrok, mlajših od pet let, 52 milijonov pa jih je prelahkih glede na njihovo višino.