Leta 2019 je bilo ubitih najmanj 212 aktivistov, kar je bilo do takrat leto z rekordnim številom ubitih, a je žal leto 2020 postreglo z novim žalostnim rekordom.

Skoraj tretjina umorov je povezana z izkoriščanjem naravnih virov, kot so gozdarstvo, rudarjenje, kmetijstvo velikega obsega in hidroelektrarne, poročilo povzema BBC.

Poročilo žrtve označuje za "okoljske branitelje", ki so bili ubiti zaradi varovanja gozdov, vodnih virov in oceanov.

Od podpisa Pariškega podnebnega sporazuma leta 2015 so bili po ugotovitvah Global Witnessa v povprečju ubiti štirje aktivisti na teden, čeprav naj bi bila ta številka še višja zaradi vse večjega omejevanja novinarskega poročanja in svoboščin.

Največje število umorov je povezano z gozdarstvom, pri katerem je bilo v napadih v Braziliji, Nikaragvi, Peruju in na Filipinih ubitih 23 aktivistov.

Kolumbija najsmrtonosnejša

Država z največ primeri je Kolumbija, kjer je bilo lani ubitih 65 aktivistov. Tudi leta 2019 je bila Kolumbija na neslavnem prvem mestu s 64 umori aktivistov.

Kar tretjino ubitih aktivistov po svetu predstavljajo staroselci, ki so v prvih vrstah boja proti podnebnim spremembam in nezakonitemu izkoriščanju naravnih virov.

Chris Madden iz Global Witnessa je vlade pozval k resnemu ukrepanju za zaščito okoljskih aktivistov, podjetja pa opozoril, da morajo začeti postavljati ljudi in planet pred dobiček, sicer se bodo podnebna kriza in umori aktivistov nadaljevali.