Norvežani v ponedeljek odhajajo na parlamentarne volitve in ena od tem v predvolilni kampanji je bilo tudi vprašanje laponske manjšine, ki je po dolgih letih zatiranja leta 1989 dobila lastni parlament, s katerim so dobili več pristojnosti pri vprašanjih kulture in izobraževanja ter pridobili nekaj pravic pri izkoriščanju naravnih bogastev.

Vzporedno s parlamentarnimi volitvami vsaka štiri leta potekajo tudi volitve v laponski parlament, ki pa je po mnenju desno usmerjene Progresivne stranke "nedemokratičen", saj temelji na etnični pripadnosti in je diskriminatoren do drugih Norvežanov.

"Zdaj se zlorablja drugo prebivalstvo," je prepričan član Progresivne stranke Per Willy Amundsen in dodaja, da se bo konflikt samo še zaostril, saj parlament Laponcem podeljuje pravice in privilegije, ki jih drugi prebivalci na severu države ne uživajo.

Vladna pomoč pri selitvi jelenov
Do zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja so bili Laponci, ki predstavljajo eno od največjih avtohtonih etničnih skupin v Evropi, podvrženi agresivnemu procesu asimilacije v norveško kulturo, pri čemer so bili laponski otroci kaznovani za uporabo svojega jezika v javnih šolah.

Pozneje se je to spremenilo in laponska kultura je danes posebej zaščitena, medtem ko na državne praznike laponske zastave visijo ob norveških. Norveško ladje celo pomagajo pri selitvi čred severnih jelenov prek fjordov, kar je za nekatere jasen dokaz, da je bila enakopravnost več kot dosežena.