"Jasno je, da mora napore za končanje nasilja spremljati dialog med vsemi političnimi silami," je dejal vodja ruske diplomacije in dodal, da je sirski predsednik "potrdil svojo željo sodelovati v tem procesu".

Lavrov je še zatrdil, da je Moskva pripravljena sodelovati pri iskanju rešitve, ki bi temeljila na načrtu Arabske lige. Ta predvideva, da bi Al Asad oblast predal podpredsedniku države. Rusija je sicer načrt doslej kritizirala.

Po besedah Lavrova si tudi sirske oblasti želijo, da misija Arabske lige nadaljuje delo oziroma ga še razširi. Misija je začela delovati decembra, a je konec januarja zaradi razraščanja nasilja v Siriji delo prekinila. Ruski zunanji minister je po pogovorih s sirskim predsednikom tudi napovedal, da bo ta kmalu objavil datum obljubljenega referenduma o spremembi ustave.
Lavrova sprejeli z navdušenjem
Lavrov, ki ga spremlja vodja ruske zunanje obveščevalne službe Mihail Fradkov, je v Damask prispel, potem ko sta Rusija in Kitajska ob ostrih kritikah Zahoda v soboto v Varnostnem svetu ZN-a blokirali sprejetje resolucije z obsodbo sirskega režima. Lavrov je odziv Zahoda na veto označil kot "nespodoben in histeričen".
Pred obiskom je dejal, da bo v Damask prinesel sporočilo, vendar o njegovi vsebini ni želel govoriti. Tudi po srečanju Lavrov ni razkril sporočila, dejal je le, da verjame, da so ga sirske oblasti slišale.

Vodja ruske diplomacije je bil na ulicah Damaska deležen navdušenega sprejema več tisoč ljudi, ki so, kot kažejo posnetki sirske televizije, mahali z ruskim in sirskimi zastavicami ter se zahvaljevali Moskvi za podporo režimu.

Predstavnica ameriškega State Departmenta Victoria Nuland je ob napovedi obiska Lavrova opozorila, da ima ta zdaj priložnost, da Al Asadu sporoči, kako postaja njegov režim čedalje bolj izoliran od preostalega sveta, in da hkrati spodbudi njegove pripadnike, da sprejmejo zahteve Arabske lige.

Analitiki sicer poudarjajo, da se Rusija boji sprememb v Siriji. Al Asad je namreč njen zadnji zaveznik na območju. Njegov režim je ključni kupec ruske vojaške opreme, gosti pa tudi rusko pomorsko oporišče. Moskva zato vse od začetka krvave vstaje v Siriji pred skoraj letom dni, v kateri je umrlo okoli 6.000 ljudi, vztraja, da bi bilo treba obsoditi tako Al Asadov režim kot protirežimske protestnike.

EU napoveduje sankcije proti sirski centralni banki
Države članice Evropske unije pripravljajo nov sveženj sankcij proti Siriji, ki naj bi ga dokončali do 27. februarja 2012. Med njimi naj bi bila tako zamrznitev premoženja kot transakcij s sirsko centralno banko. Med sankcijami naj bi bila tudi zamrznitev uvoza in izvoza fosfata, diamantov, zlata in drugih kovin. EU prav tako razmišlja o prepovedi komercialnih poletov v Sirijo, kar pa bi lahko le stežka uresničili.

Zalivske države umikajo veleposlanike
Šest držav Sveta za zalivsko sodelovanje pa se je danes zaradi "množičnega pokola" neoboroženih civilistov odločilo izgnati veleposlanike Sirije, svoje pa odpoklicati iz Damaska. Kot so poudarile, ne vidijo smisla v nadaljevanju diplomatskih odnosov, "potem ko je sirski režim zavrnil vse poskuse in vsa iskrena arabska prizadevanja za rešitev krize ter končanje prelivanja krvi".

V izjavi so Savdska Arabija, Katar, Kuvajt, Bahrajn, Združeni arabski emirati in Oman še obsodili "množičen pokol neoboroženega sirskega naroda" med skoraj enajstmesečnim zatiranjem Asadovega režima. Kot so poudarili, z zaskrbljenostjo in jezo spremljajo naraščanje ubijanja in nasilja v Siriji, ki ni prihranjeno nobenemu otroku, ženski ali starejši osebi.

Poziv arabskim državam
Druge arabske države so pozvali, naj na naslednjem srečanju Arabske lige, ki bo prihodnji teden, sprejmejo odločilne ukrepe "v odgovor na to nevarno stopnjevanje nasilja nad sirskim narodom". Doslej je bila edina arabska država, ki je napovedala izgon sirskega veleposlanika, Tunizija. To je napovedala 4. februarja in takrat k istemu koraku zaradi nadaljevanja nasilja v Siriji pozvala tudi druge arabske države.

Do odločitve zalivskih držav sicer prihaja, potem ko so Francija, Italija, Nizozemska in Španija danes poklicale na posvet svoje veleposlanike v Siriji. Predtem sta to storili že Velika Britanija in Belgija. ZDA pa so svoje veleposlaništvo v Damasku zaprle.

Sirija je bila tudi tema pogovora visoke zunanje predstavnice EU-ja Catherine Ashton in brazilskega zunanjega ministra Antionia Patriote v Brasilii. Podprla sta prizadevanja Arabske lige za končanje nasilja v Siriji, Patriota pa se je zavzel tudi za odločnejšo vlogo generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna. Povedal je, da Brazilija podpira sicer zavrnjeno resolucijo o Siriji.

Bašarjeva žena podprla moža
Prvič od začetka upora pred enajstimi meseci, ki je zahteval že 6.000 življenj, pa se je oglasila Al Asadova soproga, v Veliki Britaniji rojena Asma Al Asad. V elektronskem sporočilu za britanski časopis Times je izrazila podporo svojemu možu, ki je "predsednik Sirije, ne le dela Sircev".

36-letna Asma je sicer sunitska muslimanka, katere rod izhaja iz Homsa, mladost pa je preživela v Veliki Britaniji, kjer je bil njen oče bančnik. V preteklosti se je pogosto pojavljala v javnosti, po začetku upora proti Al Asadu marca lani pa je tako rekoč izginila. Zdaj je v sporočilu zapisala, da večino časa še vedno posveča dobrodelnim dejavnostim in da podpira predsednika.

Nasilje se nadaljuje
Sicer pa so mediji pred obiskom ruskega zunanjega ministra poročali o nadaljevanju nasilja v državi. Sirska vojska naj bi v Homsu ubila 95 ljudi, v pokrajini Ildib pa 13.