Rusija in Kitajska sta v soboto uporabili veto, čeprav so, ko je Varnostni svet Združenih narodov odločal o resoluciji, iz Sirije ves dan prihajala poročila o grozovitem pogromu nad protestniki proti režimu Bašarja Al Asada. V Homsu je bilo v noči na soboto ubitih več kot 230 ljudi. Nasilje se je nadaljevalo tudi v noči na nedeljo. Kot je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, je bilo ubitih 48 ljudi.

13 za, dve velesili z vetom
Osnutek resolucije, ki jo je predlagal Maroko, je predvideval obsodbo sirskega režima. Za resolucijo, s katero bi tudi podprli načrt Arabske lige za končanje nasilja v Siriji, je glasovalo 13 držav, Rusija in Kitajska pa sta z vetom ponovno preprečili njeno sprejetje.

Najbolj ogorčena oz. najmanj diplomatska je bila veleposlanica ZDA pri Združenih narodih Susan Rice, ki je veto označila za "sramoten". "Rusija in Kitajska sta prodali sirsko ljudstvo in ščitita strahopetnega diktatorja. Vse nadaljnje prelivanje krvi bo na njunih rokah," je brez zadržkov razlagala Riceova, ki se še dolgo ni ohladila. Pozneje je na Twitterju zapisala: "Zgrožena, da sta Rusija in Kitajska preprečili Varnostnemu svetu ZN-a uresničitev njegovega glavnega namena."

Razočaran arabski svet
Predlagatelj resolucije maroški veleposlanik Mohamed Lulički in edini Arabec v Varnostnem svetu je izrazil "globoko obžalovanje in razočaranje, da sta Moskva in Peking zrušila resolucijo". Maroko je v predlogu povzel poziv Arabske lige, ki se zavzema "za sirsko vodeni prehod v demokratični in pluralni politični sistem".

Britanski zunanji minister William Hague je dodal, da sta Rusija in Kitajska razočarali sirsko ljudstvo. Kot je dejal, sta se "postavili na stran sirskega režima in njegovega brutalnega zatiranja sirskega ljudstva zaradi lastnih nacionalnih interesov". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dodal, da bo veto še dodatno spodbudil sirski režim za uporabo sile proti protestnikom.

AI: Rusija in Kitajska popolnoma neodgovorni
Obžalovanju veta se je pridružila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. "Prišel je čas, da spregovorimo z enim glasom, zahtevamo konec prelivanja krvi in podpremo demokratično prihodnost Sirije," je zapisala v izjavi za javnost. Tudi v organizaciji za človekove pravice Amnesty International so obsodili odločitev Rusije in Kitajske kot "popolnoma neodgovorno".

Veto, da se preprečijo nove žrtve
Ruski veleposlanik v ZN-u Vitalij Čurkin je odločitev za veto upravičeval, ker bi, kot je dejal, resolucija, kakršna je bila predlagana, "poslala neuravnotežen signal sirskim stranem". Kitajski veleposlanik Li Baodong je dejal, da "vztrajanje pri resoluciji, ko so strani še vedno močno razdeljene, ne bi pripomoglo k rešitvi vprašanja". Poleg tega so v Pekingu poudarili, da je bil njihov veto namenjen temu, da bi preprečili "dodatne nemire in žrtve" v Siriji.

Medtem je iz Moskve prišla potrditev novice, da se bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov v prihajajočem tednu sestal s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom.

Protesti prerasli v oborožen upor
Po navdihu uspešnih arabskih vstaj v Tuniziji in Egiptu so se marca lani začeli množični protesti proti vladavini stranke Baas in družine Al Asad, ki že štiri desetletja obvladuje življenje v tej pomembni arabski državi, ki pa je ena redkih brez omembe vrednih nahajališč nafte ali zemeljskega plina.

V skoraj enoletnih protestih je po decembrskem poročilu Združenih narodov umrlo 5.400 ljudi, Arabska liga pa je v državo poslala opazovalce, ki so bili v preteklem tednu zaradi nesodelovanje Al Asadovega režima odpoklicani. V zadnjih mesecih so protesti po libijskem zgledu prerasli v odkrit upor, iz sunitskih dezerterjev pa je zrasla Sirska svobodna armada, ki se v nekaterih mestih odkrito bojuje proti vladni vojski.

Pritisk na Sirijo tesno povezan z Iranom
Rusija je zgodovinsko tesna zaveznica Sirije, saj ima v Tartusu tudi svoje edino pomorsko oporišče zunaj nekdanje Sovjetske zveze. Kitajska je prav tako večdesetletna partnerica Damaska. Tretji tesni zaveznik Bašarja Al Asada je Iran, zaradi katerega naj bi se tudi tako močno stopnjeval pritisk Zahoda in predvsem Arabske lige. Številne vodilne arabske države, kot so Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati, skušajo omejiti iranski vpliv in finančno ter politično podpirajo upor proti Al Asadu.

Analitiki obveščevalskega inštituta Stratfor trdijo, da je Sirija pripraven cilj za stopnjevanje dodatnega pritiska na Iran, ki se z mednarodno skupnostjo bode zaradi spornega jedrskega programa in se tudi sam spoprijema z novimi sankcijami in grožnjami.