Pogrešani Air Franceov airbus 330 so iskali skoraj dva dni, ko so nazadnje le potrdili, da so plavajoče razbitine, ki so jih našli v morju blizu brazilske obale, ostanki nesrečnega letala. A najtežje iskanje še sledi - najti morajo črno skrinjico, ki bo lahko pomagala razjasniti okoliščine nesreče, ki je za zdaj popolnoma zavita v meglo. Naprava je sicer izdelana tako, da s signalom svoj položaj oddaja še 30 dni po nesreči, toda prizorišče nesreče - Atlanski ocean - je za iskanje zelo neugodno, opozarjajo preiskovalci te nesreče in poudarjajo, da črne skrinjice, ki varuje snemalnik pogovorov v pilotski kabini in shranjuje podatke o poletu, morda nikoli ne bodo našli.

Vendar pa je preiskovalcem velikih nesreč v preteklosti že uspelo, da so črne skrinjice ponesrečenih letal izvlekli iz oceanov, tudi iz Atlantskega. Preiskovalcem lahko tudi brez črnih skrinjic uspe, da odkrijejo vzork nesreče. Pomagajo jim najdeni deli razbitine, posnetki pogovorov posadke in kontrole zračnega prometa, izjave morebitnih očividcev, dnevnik tehničnega vzdrževanja letala. A od dneva nesreče do sklepnega poročila preiskovalne komisije lahko mine tudi več let, zadnji poleti nekaterih letal pa lahko kljub vsemu za vedno ostanejo zaviti v tančico skrivnosti.

Ob nesreči leta AF 447 smo pregledali sezname letalskih nesreč v preteklosti in našli še nekaj primerov, ko so morali preiskovalci ostanke nesrečnih letal iskati pod oceansko gladino. Pogosto jim je uspelo, da so ob pomoči številnih ladij, letal, podmornic, potapljačev, sonarjev ... izvlekli ključne dele razbitine in črno skrinjico, ki so pomagali razjasniti podrobnosti zadnjega poleta v morje strmoglavljene jeklene ptice. Vzoki nesreč so zelo različni - od napake posadke, slabega vremena, eksplozije bombe, vojaškega izstrelka, do želje po samomoru človeka na letalu, ugrabitve letala in požara.

Tina Hacler

Največ žrtev nad Atlantskim oceanom je terjala nesreča letala Air India. Na krovu boeinga 747 je eksplodirala bomba, ko je bil v irskem zračnem prostoru, in letalo je padlo v morje. Umrlo je vseh 329 ljudi na letalu, a obdukcija najdenih trupel je pokazala, da je moril tudi Atlantik, saj so nekateri potniki eksplozijo preživeli - vzrok njihove smrti je bila namreč utopitev. Nad Indijskim oceanom je razneslo kar dva boeinga družbe Korean Air. Prvega so leta 1983, v času hladne vojne, sestrelili Sovjeti, ker je zaradi napake v navigaciji zašel v njihov zračni prostor. Umrlo je 269 ljudi, v eksploziji drugega boeinga leta 1987 pa 115 potnikov in članov posadke. Nesrečo je povzročila bomba, ki sta jo na letalu podtaknila severnokorejska tajna agenta. Nad morjem je bil leta 1988 sestreljen tudi iranski airbus, saj ga je za sovražno vojaško letalo zamenjala ameriška letalonosilka v Perzijskem zalivu. Umrlo je vseh 290 ljudi na letalu. Izstrelek, izstreljen po nesreči med vojaško vajo Ukrajincev, je leta 2001 zrušil tudi tupoljev družbe Sibir Airlines, ki je padel v Črno morje s 66 potnimi in z 12 člani posadke.

Novembra 1987 je v Indijski ocean padel boeing 747 družbe South African Airways, ki je bil na poti iz Tajvana v Južnoafriško republiko. Nad morjem južno od Mauritiusa je v tovornem prostoru nenadoma izbruhnil požar. Preiskovalcem je uspelo najti snemalnik pogovorov v pilotski kabini, snemalnik podatkov o poletu pa je morje pogoltnilo za vedno.

Leta 1996 je kar nekaj potniških letal končalo v morju. Februarja je iz Dominikanske republike boeing 757 družbe Birgenair 176 potnikov in 13 članov posadke ponesel proti Nemčiji. Kmalu po vzletu je padel v Karibsko morje, preživelih ni bilo. Preiskovalcem je poleg razbitin uspelo najti tudi črno skrinjico, ki je pomagala razjasniti vzok za nesrečo - merilec hitrosti naj ne bi deloval pravilno, vzrok pa naj bi bile žuželke, ki so si svoje gnezdo ustvarile prav v cevi, povezani z merilnimi instrumenti.

Julija je z newyorškega letališča JFK vzletel boeing 747 družbe TWA, ki je bil namenjen v Pariz. Po desetih minutah poleta je bil že nad Atlantikom in posadka je prejemala navodila o vzpenjanju na določeno višino leta, ko je nenadoma eksplodiral na višini približno 4.000 m. Preiskovalci so nazadnje iz oceana potegnili ostanke vseh 230 trupel ljudi na krovu, pa tudi 95 odstotkov vseh razbitin letala, med njimi tudi črni skrinjici. Sklepno poročilo je ameriški urad za varnost v letalskem prometu izdal štiri leta pozneje, v njem pa so kot najverjetnejši vzrok nesreče navedli eksplozijo osrednjega rezervoarja za gorivo, ki ga je povzročila oporečna električna napeljava.

V Tihem oceanu je končal boeing 757 družbe AeroPeru, ki je oktobra s 70 ljudmi vzletel iz Lime. Namenjen je bil v Santiago, a se je njegova pot že čez 28 minut končala v morju. Preiskovalci so iz morja potegnili ostanke letala in odkrili, da je nesrečo zakrivil zaščitni lepilni trak na enem od zunanjih senzorjev, ki ga je delavec na letališču pozabil odstraniti, potem ko je očistil letalo. Merilci hitrosti in višine zato niso delovali pravilno, posadka pa v temni noči vizualno ni mogla določiti položaja letala, ki je zato padlo v morje.

Več sreče je imelo nekaj potnikov na boeingu 767 družbe Ethiopian Airlines, ki je novembra letel od Addis Abebe v Nairobi. Letalo so med poletom ugrabili trije Etiopijci, ki so zahtevali, da pilot odleti naravnost v Avstralijo, kjer bi zaprosili za politično zatočišče. To pa je bila predolga pot za tako majhno zalogo goriva, zato je moral pilot nazadnje zaslino pristati na gladini Indijskega oceana. Na srečo je bila obala Komorov blizu in morje precej plitko, zato se je 50 potnikom uspelo rešiti, a število smrtnih žrtev je vseeno doseglo 125.

Leto 1998 je bilo usodno za Swissairov McDonnell Douglas MD-11, ki je 215 potnikov in 14 članov posadke nosil proti Švici, a je padel osem kilometrov od kanadske obale. Nekaj dni pozneje je sonar podmornice odkril črno skrinjico, ki je pomagala razkriti, da je nesrečo povzročil požar v letalu, umrlo je vseh 229 ljudi.

Atlantik je pogoltnil tudi boeing 767 družbe EgyptAir, ki je bil konec oktobra 1999 namenjen v Kairo, a je padel 100 kilometrov po vzletu iz New Yorka. Iz snemalnika pogovorov v pilotski kabini so ameriški preiskovalci razbrali, da je nesrečo zakrivil kopilot, ki naj bi se odločil storiti samomor, za sredstvo pa uporabil kar svoje letalo skupaj z vsemi potniki. Egiptovski preiskovalci so jim oporekali, da za to nimajo nobenih konkretnih dokazov in da je nesrečo verjetno povzročila mehanska napaka.

Desetim potnikom je januarja 2000 uspelo preživeti nesrečo airbusa 310 kenijske letalske družbe, ki je padlo v Atlantik takoj po vzletu z letališča v Abidžanu. Najverjetnejši vzrok nesreče je bilo napačno samodejno opozorilo, ki se je sprožilo in povzročilo serijo napačnih pilotovih ukazov, ki so nazadnje privedli do padca v morje. Umrlo je 169 ljudi, preživeli pa so pozneje zatrjevali, da bi bilo žrtev zagotovo manj, če bi pomoč prišla prej. Sami naj bi namreč na reševalce v morju čakali kar dve uri.

Obrnjen na glavo je ob gladino Tihega oceana januarja 2000 udaril McDonnell Douglas MD-83 družbe Alaska Air. Umrlo je vseh 88 ljudi na krovu, preiskovalcem je s pomočjo sonarja uspelo najti črno skrinjico in 85 odstotkov ostankov letala. Med temi razbitinami so odkrili tudi obrabljen vijak, zaradi katerega se je zataknil stabilizator v repu in tako povzročil nenadzorovano obračanje letala. Vseh 143 ljudi je avgusta istega leta umrlo na airbusu družbe Gulf Air, ki je padel v Perzijski zaliv, medtem ko je poskušal pristati na letališču v Bahrajnu.

Maja leta 2002 sta v morju končali kar dve letali - McDonnell Douglas MD-82 družbe China Northen Airlines, na katerem je izbruhnil požar, ki ga je podtaknil eden izmed potnikov. Neozdravljivo bolni možakar je sklenil visoko življensko zavarovanje in se odločil za samomor, s seboj pa vzel še 111 duš. Dva tedna pozneje je 20 minut po vzletu z letališča v Tajvanu nad morjem nenadoma razpadel kitajski boeing 747. Preiskovalci so potrebovali dolgo časa, da so odkrili vzrok nesreče. Posadka namreč ni oddala nobenega klica na pomoč, vreme je bilo lepo. Iz morja so potegnili le 175 od 225 trupel, nazadnje pa so ugotovili, da sta stara poškodba iz leta 1980 in slabo vzdrževanje povzročila razpad letalskega trupa sredi poleta.

Kmalu po vzletu iz egiptovskega turističnega raja Šarm el Šejka je januarja 2004 v Rdeče morje padel boeing 737 družbe Flash Air, ki je bil z 148 ljudmi na poti v Pariz. Razbitina je potonila do globine 1.000 m, kar je otežilo iskanje ostankov nesrečnega letala. Po dveh tednih so črni skrinjici le našli, nesrečo pa je najverjetneje povzročila pilotova izguba orientacije.

Maja 2006 je z radarskih zaslonov izginilo letalo družbe Armavia, ki je iz Erevana v Armeniji s 105 potniki in z osmimi člani posadke potovalo v ruski Soči in poskušalo pristati v močni nevihti. Nekaj ur pozneje so na gladini Črnega morja našli prve ostanke razbitine. Kar deset dni pa je trajalo, da so indonezijski preiskovalci našli prve ostanke boeinga 737 družbe Adam Air, ki je bil na poti med Javo in Sulavesijem. Izginil je 1. januarja 2007 med nevihto. Na njem sta bila poleg članov posadke še 102 potnika, ki so jih iskali v obširni reševalni akciji, na pomoč Indonezijcem pa so priskočile tudi druge države. Našli so le del repa letala, dva sedeža in žensko truplo.