V prvi polovici januarja izvoljeni predsednik države Ivo Josipović je s svojo proevropsko držo napovedal novo obdobje na Hrvaškem, medtem ko je nekdanji premier Ivo Sanader, ki je 3. januarja lani z neuspelim prevratom v vladajočem HDZ-ju očitno poskušal ustaviti razkrivanje lovk njegove korupcijske hobotnice.

Prav na področju boja proti korupciji so se na Hrvaškem letos zgodili še nedavno neverjetni premiki. Še pred meseci najmočnejši politik na Hrvaškem, Ivo Sanader je na poti v zapor, ali v avstrijski ali v hrvaški, obsojena sta bila dva nekdanja ministra, v priporu so se znašli številni najvidnejši direktorji državnih podjetij in paradržavnih institucij, v strahu pred pravosodnim pregonom je vse več politikov. Obsojen je bil razvpiti vojni zločinec in nekdaj vplivni član vladajočega HDZ-ja Branimir Glavaš, po 19 letih je bil aretiran krvnik Tomislav Merčep.

Recesija na Hrvaškem trdo udarja, brez dela je skoraj 20 odstotkov ljudi, gospodarstvo je na kolenih, boleče, a nujne gospodarske reforme so v predvolilnem letu zastale. S kozmetičnimi popravki, z zamenjavo štirih ministrov, premierka Jadranka Kosor nadaljuje agonijo vlade in vladajočega HDZ-ja. Kljub številnim pozivom k predčasnim volitvam, se premierka in HDZ krčevito oklepata oblasti, čeprav državljani skorajda plebiscitarno sodijo, da bi morala stranka nemudoma po katarzo v opozicijo.

Predsednik Josipović je z odmevnimi spravnimi obiski v Bosni in Hercegovini odprl novo poglavje v odnosih s Sarajevom, s predsednikom Srbije Borisom Tadićem sta v Vukovarju omogočila začetek sprave med narodoma. Medtem ko je predsednik države utiral pomiritvene poti na Balkanu, je pod vodstvom premierke Jadranke Kosor Hrvaška po mesecih tajnih diplomatskih pogajanj izmenjala diplomatsko noto s Slovenijo. Tako je postal arbitražni sporazum o meji mednarodno pravno zavezujoč dokument, s čimer je odprta pot h končni rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Članstvo v Evropski uniji ostaja prioriteta v hrvaški zunanji politiki: letošnje leto je Hrvaška sklenila z 28 zaprtimi poglavji, uradni Zagreb optimistično napoveduje zaključek pogajanj v prvi polovici prihodnjega leta, torej tudi zapiranje najtežjih poglavij, med katerimi je zagotovo pravosodje. A o tem, kdaj bi lahko bila podpisana pristopna pogodba, v Bruslju pomenljivo ne želijo govoriti.