1914, 1939 in 1989 so leta, ki so bila za svetovno zgodovino izjemnega pomena in ki se jih bo stara celina letos še posebej spomnila. Povsod potekajo priprave na različne žalne slovesnosti, proslave, postavitve spomenikov, Nemčija kot ena glavnih udeleženk pa ima z organizacijo še vedno precej težav.

Ne le zaradi svoje zgodovine, ampak tudi zato, ker je oblikovanje nemške vlade trajalo tako dolgo. Ena redkih dobrih okoliščin, opozarjajo strokovnjaki, je ta, da je do obletnic še nekaj mesecev časa. Izjemno spominsko leto se bo tako začelo 6. junija, ko se bodo na povabilo francoskega predsednika voditelji držav in vlad zbrali v Normandiji in se spomnili 70. obletnice t. i. dneva D.

Tri tedne pozneje pa bo minilo 100 let od atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in začetka prve svetovne vojne. Velika slovesnost bo potekala v Sarajevu. Kdo bodo nemški udeleženci, še ni jasno, znano je le, da bo leto, še posebej poletje, prineslo veliko dela zveznemu predsedniku Joachimu Gaucku, ki se bo udeleževal številnih dogodkov v tujini. Načrtovana je tudi vseevropska minuta molka.

Merilo bo govor 8. maja
A merilo za marsikoga bo govor nemškega predsednika 8. maja, ob obletnici konca druge svetovne vojne. Njegova naloga bo zaokrožiti 100 let evropske zgodovine od prve svetovne vojne s 15 milijoni mrtvih do današnje Evropske unije z vsemi uspehi in težavami.

Pomemben termin pa bo tudi 1. september, ko se bodo v Gdansku spomnili nemškega napada in začetka druge svetovne vojne. Veliko dela torej, predvsem za Nemčijo, ki bo morala pri vsaki temi dobro razmisliti, zakaj jo želi poudariti ali zakaj ignorirati.

Nemške sosede na vzhodu in zahodu bodo dobro prisluhnile vsaki besedi, zato bo najbrž država vesela, ko bo na vrsti zadnja izmed velikih obletnic, za Nemčijo tudi najlažja. 9. november, ko bo minilo 25 let od padca berlinskega zidu in ko se bo v Berlinu najverjetneje zbrala svetovna politična smetana.