Rusija je zračne napade še okrepila prejšnji teden in skuša skupaj s sirskimi režimskimi silami streti še zadnjo urbano utrdbo upornikov v Alepu. Da se je od vključitve Rusije v vojno razmerje moči v Siriji obrnilo na stran sil predsednika Bašarja Al Asada, se sicer pretežno strinjajo vsi, so pa razklani glede tega, ali ne gre s tem Sirija iz dežja pod kap.

Sirski observatorij s sedežem v Londonu ob tem navaja, da je bilo v ruskih zračnih napadih v tem letu dni ubitih najmanj 9.364 ljudi, od tega okoli 3.800 civilistov in 5.500 borcev skrajne sunitske skupine Islamska država. Še 20.000 civilistov naj bi bilo v ruskih obstreljevanjih ranjenih. Po navedbah Observatorija ugotavljajo, čigava letala so izvedla katere napade glede na njihov tip, lokacijo, vzorce letov in strelivo.

Kremelj obtožbe zavrača
Ruska vlada številke Observatorija zavrača. "Podatkov o dogajanju v Siriji, ki prihajajo iz organizacije s sedežem v Veliki Britaniji, nimamo za verodostojne," je novinarjem dejal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ob tem je še povedal, da ne obstaja noben časovni okvir ruske vojaške operacije v Siriji, glavni rezultat ruskih zračnih napadov v zadnjem letu pa da je bil, da "ne IS, ne Al Kaida, ne fronta Al Nusra danes ne sedijo v Damasku".

Rusija je ob začetku svojega vojaškega posredovanja navedla, da je cilj zračnih napadov IS in "drugi teroristi", a jo sirske uporniške sile in njihovi podporniki obtožujejo, da se v resnici prav tako osredotoča na t. i. zmerne upornike. Kritiki Rusijo tudi obtožujejo, da so njena letala zadela vrsto klinik in bolnišnic po državi. A kot piše Al Jazeera, tudi koalicijo pod vodstvom ZDA obtožujejo, da v Siriji ne cilja samo IS-ja - tako je bilo v nekem zračnem napadu ta mesec ubitih več deset sirskih vojakov.

Kerry: Pogovori tako rekoč propadli
Prva obletnica ruske vpletenosti v sirsko državljansko vojno sovpada z napovedjo Moskve, da bo še okrepila svojo vojaško kampanjo v Siriji, s čimer je stopila na žulj Washingtonu, ki Moskvi preti, naj prekine obstreljevanje. Sirska in ruska bojna letala so v Alepu izvedla vrsto intenzivnih zračnih napadov, odkar je Al Asadova vlada prejšnji teden napovedala ofenzivo, s katero naj bi znova zavzeli razdeljeno mesto.

Premirje, ki so ga pred kratkim po intenzivnih pogajanjih dosegle Rusija in ZDA, je bilo tako zelo kratkotrajno, Moskva in Washington za propad premirja krivita drug drugega, ameriški državni sekretar John Kerry pa je v četrtek priznal, da so se po mesecih diplomatskih pogajanj znašli v slepi ulici. "Mislim, da smo na tem, da pogovore prekinemo, ker, veste, v kontekstu tega, kakšnemu bombardiranju smo priča, ni ravno racionalno, da sedimo tu in skušamo jemati stvari resno," je povedal Kerry.

Družni zračni napadi na Alep so med najintenzivnejšimi v šestih letih vojne - ubitih je bilo okoli 400 ljudi, ranjenih pa 1.700. Kljub vojnemu stanju v vzhodnem Alepu še vedno živi okoli 250.000 ljudi, ki se borijo s pomanjkanjem hrane in goriva. Po navedbah ZN-a Alep pada v "neusmiljeno brezno humanitarne katastrofe, kakršni v Siriji še nismo bili priča".