Po podatkih službe Copernicus je od junija lani naprej vsak mesec presegel svoj temperaturni rekord – po vsem svetu so tako našteli niz 13 mesecev z rekordno visoko temperaturo.

"Gre za več kot statistično izstopanje. Ta pojav opozarja na pomembno spremembo v podnebju, ki je še ni konec," je povedal vodja službe Carlo Buontempo. "Tudi če se ta niz ekstremov ustavi, bomo nedvomno priča novim rekordom, saj se podnebje še naprej segreva," je opozoril.

Junijska najvišja temperatura je podrla prejšnji rekord, postavljen junija lani. Rekord so izmerili skoraj natanko na polovici letošnjega leta, ki so ga zaznamovale skrajne vremenske razmere, od poplav do vročinskih valov.

Od Indije do Savdske Arabije ter v ZDA in Mehiki je bila v prvi polovici leta žgoča vročina. Nepretrgano deževje – pojav, ki ga znanstveniki prav tako povezujejo s segrevanjem planeta – je povzročilo hude poplave v Keniji, na Kitajskem, v Braziliji, Afganistanu, Rusiji in Franciji. Grčijo in Kanado so pestili gozdni požari, orkan Beryl, ki je prejšnji teden pustošil po Karibih, pa je postal najzgodnejši zaznani atlantski orkan pete stopnje.

Niz rekordnih temperatur je sovpadel s podnebnim pojavom el ninjo. Ta sicer prispeva k temperaturnim rekordom, vendar ni edini dejavnik, je pojasnil Copernicusov klimatolog Julien Nicolas.

Tudi temperatura morske gladine je v juniju dosegla nov mejnik – 15 zaporednih mesecev rekordnih temperatur. "Temperatura gladine oceana ima pomemben vpliv na temperaturo zraka nad gladino, pa tudi na povprečno svetovno temperaturo," je dejal Nicolas.

Po njegovem predvidevanju bo letošnje leto kljub prehodu v fazo podnebnega pojava la ninja, ki ima ohlajujoč učinek, morda še toplejše od lanskega.