Zajetje dveh izraelskih rezervistov na severu države ob meji z Libanonom poleti leta 2006 je sprožilo več kot mesec dni trajajočo vojno med Izraelom in Hezbolahom.

Pripadniki skrajnega šiitskega gibanja so v čezmejni akciji ubili osem izraelskih vojakov, dva pa so zajeli. Sledi krvi in poškodbe od eksplozije po mnenju Izraelcev kažejo na to, da eden ali celo oba zajeta vojaka nista preživela napada. Hezbolah do zdaj ni podal nobenih podatkov od stanju zajetih vojakov.

Izraelski premier Ehud Olmert se je dolgo upiral kakršnemu koli dogovarjanju s Hezbolahom, vendar je nato le popustil in se o izmenjavi pogajal s pomočjo nemških posrednikov.

Olmert je pred glasovanjem vlade potrdil domnevo, da sta zajeta vojaka najverjetneje mrtva, kar je prvič do zdaj, da je izraelska vlada potrdila njuno smrt. Kljub temu je za izmenjavo glasovalo 23 članov vladnega kabineta, trije pa so bili proti.

V skladu z dogovorom naj bi Izrael iz svojih zaporov izpustil pet libabanonskih napadalcev in pozneje še nedoločeno število palestinskih zapornikov. Izrael naj bi Hezbolahu predal tudi posmrtne ostanke okoli desetih njegovih pripadnikov. Med izpuščenimi libanonskimi zaporniki naj bi bil tudi Samir Kantar, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora treh članov neke izraelske družine leta 1979.

Šalit še čaka na izpustitev
Vzporedno s pogajanji s Hezbolahom se Izrael ob posredništvu Egipta s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas pogaja o izpustitvi izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki so ga palestinski skrajneži iz Gaze v napadu na obmejno izraelsko postojanko zajeli pred dvema letoma.

Hamas zatrjuje, da s Šalitom v ujetništvu ravnajo dobro, za njegovo zamenjavo pa zahtevajo izpustitev več kot tisoč palestinskih zapornikov, vendar so s svojimi zahtevami pri Izraelu do zdaj naleteli na gluha ušesa.

G. V.