Kanada se je po svoji liberalnosti vedno ločila od sosednjih ZDA. Foto: National Geographic
Kanada se je po svoji liberalnosti vedno ločila od sosednjih ZDA. Foto: National Geographic
Stephen Harper
Harperja imajo politični analitiki pogosto v zobeh. Foto: EPA
Harper s soprogo po zmagi
Čeprav Harperju na volitvah ni uspelo dobiti večine, izid volitev šteje za uspeh. Foto: EPA
Stephan Dion
Razlog za polom liberalcev - preveč francoski Stephan Dion? Foto: EPA

Odnos z ZDA, vojaško in sploh svetovno silo, veliko izvoznico svoje (pop)kulture in državo, ki ima na leto okoli 75 odstotkov kanadskega izvoza, je bil vedno pomemben dejavnik v politiki države, ki je sinonim za večkulturalnost, miroljubnost in visoko kakovost življenja.



Skrb za varstvo okolja je ena od proritet tamkajšnjih prebivalcev, država pa se ponaša tudi z visoko ravnjo varstva človekovih pravic in liberalnih stališčih do vprašanja pravic istospolno usmerjenih, žensk in gibanja za enakost. Vse te vrednote se povezujejo z liberalno stranko, ki je zaradi svoje prevlade v 141 letih Kanade oklicana kar za "naravno vladajočo stranko".

Poverilnica za nadaljevanje dosedanje politike
In v tem okolju in miselnosti je uspelo Stephenu Harperju, vodji konservativne stranke, po 13 letih neprekinjene vladavine liberalcev leta 2006 ponovno pripeljati na oblast konservativce, na predčasnih volitvah prejšnji teden pa mu je uspelo še povečati prednost stranke, ki je, čeprav sestavlja manjšinsko vlado, osvojila dodatnih 19 mest v parlamentu.

Čeprav mu ni uspelo osvojiti želenih 155 od skupno 309 mest v parlamentu, si je s 143 zastopniki zagotovil lažjo vladavino. Glavna opozicija, liberalci, so kljub temu doživeli enega svojih najslabših izidov: s 103 so padli na 76 zastopnikov. Komentatorji so mnenja, da je vseeno težko govoriti o volilnem zmagoslavju, saj je Harper razpisal volitve, misleč, da bo dobil večino. Vseeno je v svojem govoru po zmagi izide označil kot potrdilo, da naj vodi državo še naprej tako kot do zdaj.

Proti splavu in istospolnim porokam
Velikemu ljubitelju hokeja je kljub zloglasnosti čudnega in hladnega moškega uspelo zgraditi podobo avtoritarnega vodje. Kot dober strateg je marginaliziral skrajnejše elemente stranke, zavedajoč se, da mu bo to dalo boljše možnosti za uspeh v tradicionalno zmerni in liberalni državi. Nasprotniki ga kljub temu še naprej obtožujejo, da želi kriminalizirati splav in ukiniti zakon o istospolnih porokah, kar naj bi ga stalo glasov na volitvah leta 2004.

V zadnji kampanji je propagiral potrebo po "čvrsti roki" na finančnem področju, obljubil zmanjšanje stroškov vlade in ostrejši boj proti kriminalu, vključno s kaznovanjem mladoletnih prestopnikov tako kot odraslih oseb. V njegovem mandatu je Kanada odstopila od kjotskega protokola.

(Pre)tesno prijateljstvo z ameriškimi republikanci
Njegovi najbolj zagrizeni nasprotniki trdijo, da njegova politika preveč povezuje Kanado z ZDA, predvsem prek sporazuma o svobodni trgovini NAFTA, ki jo imajo mnogi Kanadčani za grožnjo ekološkim in kulturnim institucijam države. Obenem pa se lahko zgodi, da bi Harperjev dobri odnos, ki svoje govore rad končuje po ameriško ("Bog blagoslovi Kanado!"), z republikanci lahko ogrozil prijateljski odnos z ZDA ob morebitni zmagi demokratov.

Analitiki sicer povečini menijo, da sta bila za izid volitev kriva predvsem slab program liberalcev in njihov vodja, nekdanji minister za okolje Stephan Dion iz Quebeca, ki je svojega psa imenoval Kioto, njegova slaba angleščina pa je živcirala Kanadčane iz angleške polovice države. Da konservativcem ni uspelo osvojiti večine, pa krivijo samega Harperja, ki se je prepočasi odzval na svetovno finančno krizo in v državi, kjer je kultura del njihove identitete, zmanjšal proračun za kulturo.

K. S.