Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay je Varnostnemu svetu ZN-a izrazila resno zaskrbljenost zaradi tisočih zapornikov, ki so v rokah milice podvrženi mučenju, ker naj bi bili privrženci pokojnega libijskega voditelja.

"Pomanjkanja nadzora osrednjih oblasti ustvarja okolje, v katerem prevladujeta mučenje in slabo ravnanje," je dejala Pillayjeva in pojasnila, da so ji njeni sodelavci izročili zastrašujoča poročila iz zaporov, ki so jih obiskali.

Po njenih besedah je nujno, da začasne libijske oblasti spravijo pod svoj nadzor vse zapore v državi in preučijo obtožbe proti ujetnikom, tako da jih lahko ali izpustijo ali pa jim omogočijo pošteno sojenje.

Začasne oblasti, ki so nasledile nekdanji režim, se še vedno spoprijemajo z nemirnimi razmerami in s samosvojimi nekdanjimi uporniškimi milicami, ki jih skušajo neuspešno spraviti pod svoj nadzor.

Pillayjeva ni govorila o točnih številkah zapornikov v Libiji, od katerih mnogi prihajajo iz držav podsaharske Afrike, toda v poročilu novembra lani je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun omenjal številko okoli 7.000.

Libijski veleposlanik pri ZN-u Mohamed Šalgham je povedal, da je samo v Tripolisu več kot 8.000 zapornikov, vendar ni razložil, ali so pri tem šteti tudi zaporniki, ki jih zadržujejo začasne oblasti, in ne milice.

Ljudje nemočno pred milicami
Libijci vse bolj z nezaupanjem gledajo na nove oblasti, saj niso sposobne združiti različne klane, milice in interesne skupine, ki se po padcu Gadafija bojujejo za svoje delež pogače in v veliko primerih ne zaupajo drug drugemu ali pa se samovšečno bahajo z zaslugami za strmoglavljenje nekdanjega režima.

Težav ne bo še tako kmalu konec tudi z večjim prizadevanjem novih vladarjev, saj se Libija spopada s praznino na področju političnih institucij, ki so nujno potrebne za učinkovito in pravično vladanje. Toje tudi dediščina Gadafija, ki je oblast utemeljil na svojem priročniku, in ne na ustavi, pri vladanju pa se je zanašal na nekakšne ljudske odbore, in ne na parlament.

V splošnem brezvladju in kaosu so tako ljudje ponekod prisiljeni vzeti stvari v svoje roke, da bi zavarovali svojce in lastnino, ko se na ulicah pojavijo pripadniki milic in se lotijo plenjenja ter ustrahovanja vseh tistih, za katere menijo, da so privrženci Gadafija in se nočejo ukloniti novim oblastem.

Med milicami vlada tudi rivalstvo za interesna področja, pri čemer so osrednje oblasti v veliko primerih nemočne, poleg tega pa so dan privrela še nasprotja in napetosti med vplivnimi klani, ki narekujejo življenje v večjem delu libijske družbe.