Mejo s Kaliningradom sedaj izkoriščajo kriminalci za tihotapljenje cigaret v Litvo. Po besedah litovskega notranjega ministra Eimutisa Misiunasa pa bodo z ograjo, ki naj bi bila visoka dva metra, preprečili tudi "čezmejne provokacije". Pri tem je spomnil na incident iz leta 2014, ko je Estonija Rusijo obtožila ugrabitve obveščevalnega agenta na meji.

"Razlogi so tako ekonomski - preprečiti tihotapljenje - kot geopolitični - krepiti zunanje meje EU-ja," je povedal Misiunas. "Ograja ne bo ustavila tankov, a jo bo težko preplezati," je dodal. Ograja naj bi stala okoli 30 milijonov evrov, večinoma pa naj bi jo financirali s sredstvi EU-ja. Vilna namerava gradnjo 130 kilometrov dolge ograje začeti spomladi, dokončana pa naj bi bila do konca leta, je dejal minister.

Baltske države so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi ruske militarizacije eksklave, ki leži med Poljsko in Litvo, sicer članicama tako EU-ja kot Nata. Moskva je v Kaliningradu lani namestila rakete Iskander, ki lahko nosijo jedrsko konico, na območju Baltika pogosto izvaja vojaške vaje, kar na Poljskem in v Litvi sproža veliko zaskrbljenost.

Militarizirata se tudi Baltik in Poljska
V baltskih državah in na Poljskem je ta trenutek v teku namestitev zavezniških vojakov, ki naj bi Rusijo odvračali od prilaščanja ozemlja, kot se je to zgodilo leta 2014 s priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim. Kremelj sicer zanika vsakršne ozemeljske težnje na območju, zvezo Nato pa obtožuje poskusa obkolitve Rusije.

V Litvi, Latviji in Estoniji bodo v prihodnjih mesecih tudi ZDA namestile del oklepne brigade, katere pripadniki se bodo izmenjevali po sistemu rotacij. Koliko naj bi bilo teh vojakov, ni javno znano, a litovske oblasti pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih gostile več sto ameriških vojakov, ki bodo s pripadniki vojská drugih zaveznic sodelovali na vojaških vajah.

Prihod ameriške brigade prejšnji teden na Poljsko pomeni eno izmed največjih namestitev ameriških sil v Evropi po koncu hladne vojne. Po besedah poljskega obrambnega ministra Antonija Macierewicza bo na Poljskem v prihodnjih letih nameščenih skupaj 7.000 ameriških in Natovih vojakov.

Prihodnja ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je dala vedeti, da si bo prizadevala za rahljanje napetosti s Kremljem, o vprašanju zadnje namestitve ameriških vojakov ob ruskih mejah pa se za zdaj ni izrekla.

Ameriški marinci na Norveškem
ZDA so želele namestiti svoje sile tudi na Norveškem, na prošnjo pa je ta skandinavska država odgovorila pozitivno. Okoli 300 ameriških marincev je tako že prispelo na Norveško. Rusijo je ta napotitev ujezila. Na ruskem veleposlaništvu v Oslu so povedali, da se s tem varnostne razmere na severu Evrope zagotovo ne bodo izboljšale.

Norveška je namreč pred vstopom v Nato leta 1949 obljubila, da na njenih tleh ne bo tujih vojakov, dokler ne bo napadena oziroma ji ne bo grozil napad. Vlada v Oslu pa zdaj sporoča, da Natove sile redno izvajajo vaje na njenih tleh in da namestitve ameriških vojakov po sistemu rotacij niso enake odprtju stalnega ameriškega vojaškega oporišča.