Losangeleški župan Antonio Villaraigosa je dejal, da se večina kriminalnih tolp, ki delujejo v severni in srednji Ameriki, oblikuje prav v Los Angelesu in da obstaja povezava med revščino, nizko izobrazbo, pomanjkanjem delovnih mest in pripadnostjo tolpam.

Rojstno mesto tolp
Los Angeles je, čeprav je drugo najbolj varno mesto v ZDA, kjer stopnja kriminala upada že pet let zapovrstjo, mesto, kjer se oblikuje največ kriminalnih tolp.

Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva v Los Angelesu obratujejo tolpe, ki imajo svoje podružnice v Hondurasu, Gvatemali, Salvadorju in Belizeju ter drugih državah Latinske Amerike.

Mednarodna akcija proti tolpam in kriminalu
Villaraigosa je pozval ameriške oblasti in druge svetovne države, naj skupaj oblikujejo rešitev za zmanjšanje in izkoreninjenje nasilja. V Los Angelesu poteka tridnevno zasedanje, na katerem bodo vodje policijskih enot razpravljali o načinih, kako ustaviti tolpe, ki so krive za vedno več umorov, posilstev in ropov v severni, srednji in južni Ameriki.

Brazilija ena najbolj nevarnih držav
Ena izmed držav Južne Amerike, kjer je nasilje kriminalnih tolp najbolj razširjeno, je Brazilija. Predvsem v Sao Paolu in Rio de Janeiru so v zadnjem letu izbruhnili vali nasilja. Veliko ljudi živi v revnih naseljih - favelah - v zelo slabih razmerah. Pogosto njihove hiše nimajo elektrike, ceste niso asfaltirane, skozi sosesko ne vozijo avtobusi, prebivalci so dejansko odrezani od mest.

Tudi v Braziliji je kriminal povezan z revščino in precej neizhodnim položajem prebivalcev favel. Ravno revščina je tista, ki ljudi pripelje do vse pogostejših kraj in ropov, prebivalcev favel pa se tako začnejo izogibati vsi, celo mestne oblasti se ne želijo vmešavati v notranjo politiko mest v malem. Če policija občasno le pride v favele, pride v velikem številu in do zob oborožena, kriminalne tolpe pa, da bi opozorile nase, požigajo mestne avtobuse, banke, trgovine in napadajo nič hudega sluteče prebivalce.

Veliko vlogo igrajo droge
Kriminalne tolpe se v favelah organizirajo na podlagi poznanstev ali sorodstvenih vezi in se običajno zapletejo v oborožene obračune. Vsaka tolpa ima svoje ozemlje, njihovi voditelji pa neusmiljeno in krvoločno ubijajo svoje nasprotnike in morebitne konkurente. Pogosto se vse vrti okrog preprodaje drog, s čimer lahko pripadniki zaslužijo dovolj za dokaj spodobno življenje. A konkurenca je huda.

Najbolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da je veliko pripadnikov tolp mladih, starih manj kot dvajset let, pogosto pa med seboj obračunavajo tudi otroci, ki še niso dopolnili deset let. In to vse samo zato, ker nimajo sredstev za šolanje in so že od malih nog soočeni s kruto realnostjo življenja v pomanjkanju.

B. T.