Tresel se je Beograd, se bo vendarle rodilo tudi politično gibanje? To je največje vprašanje po najbolj množičnem protestu v zgodovini Srbije, ki je bil v soboto, je za oddajo Ob osmih ocenila sociologinja Tamara Pavasović Trošt z ljubljanske Ekonomske fakultete, ki je soboto tudi sama preživela na beograjskih ulicah. Kot ocenjuje, je bilo tam veliko več ljudi kot približno 100.000, kolikor je bila uradna ocena srbskih oblasti. "Protest se je začel že v petek zvečer, ko so študenti in dijaki počasi peš prihajali iz okolice Beograda in tudi bolj od daleč, s krvavimi nogami, ker so ne vem koliko kilometrov pešačili do Beograda. Potem pa se je bolj uradno zbiranje začelo v soboto dopoldne, množica pa se je okrog štirih odpravila proti glavnim zbirnim točkam na Slaviji, na Trgu republike ... Tako da to, kar ste morda zasledili v medijih, niti ne kaže na razsežnost dogodka. Vsekakor je bilo ljudi več kot 100 tisoč, čez dan so se že zbirale družine z dojenčki, z otroki, zvečer pa je bilo družin manj, ker je bilo precej negotovosti glede nasilja. Od petka zvečer in do tega stopnjevanja shoda v soboto zvečer je bilo na ulici zagotovo več kot 300 tisoč ljudi."

Proteste sicer vodijo študenti, a so mobilizirali širšo množico, ki je precej raznolika, pravi sociologinja. Še vedno pa ni jasno, kaj so dosegli s to mobilizacijo. "Študenti še naprej vztrajajo pri tem, da nimajo nobenega političnega cilja, da tudi niso proti Aleksandru Vučiću. Njihove zahteve, recimo po razkritju dokumentacije o novosadskem nadstrešku, niso take, da bi iz tega izšlo politično gibanje. Različna so tudi mnenja o tem, kako naprej. Sama menim, da če bi se sobotni protest sprevrgel v nasilje, je bilo dovolj protestnikov, da bi morda celo uspela ponovitev situacije iz oktobra 2000." Zdaj sicer ni videti nikogar, ki bi prevzel to gibanje, opozicija pa nima podpore. "Naj spomnim na proteste proti nasilju, ki so se začeli maja 2023 po strelskem napadu v šoli v Beogradu. Tudi tisto so bili množični protesti, združile so se vse stranke opozicije, potem pa smo na volitvah videli popoln kolaps. Seveda ni kriva samo opozicija, režim je odgovoren za to, da so volitve v Srbiji cirkus. Da ne govorim o dogajanju v medijih, kako so ljudje obveščeni, ampak tudi sama izvedba volitev vemo, da ni takšna, kot bi morala biti. Tukaj bi recimo Evropska unija lahko veliko več prispevala k demokratičnosti volitev."

Na protestih ni evropskih zastav
Evropska unija je za številne Srbe s svojim odnosom do Vučića povsem izgubila verodostojnost, pravi Pavasović Trošt. "Ni bilo videti evropskih zastav na teh protestih. Evropski uniji je uspelo izgubiti podporo tudi med tistimi, ki bi jo sicer najbolj zagovarjali. Nekajkrat so se sicer oglasili glede korupcije in vsega, kar se dogaja. A vedno so le opozarjali, prosili ... nikoli pa Evropska unija ni prišla in rekla: "To so bile pa res nedemokratične volitve." Tudi nobene pobude Evropske unije ni bilo videti, da bi na primer pomagala Srbom, da izpeljejo volitve bolje, da bi kakor koli pritisnili na Vučića. Lahko razumemo, da so v ozadju neki geopolitični razlogi, Vučić je še vedno deklarativno proevropsko usmerjen – sicer hkrati igra neko prorusko igro – in seveda Uniji ustreza, da ostane tam s svojo uradno proevropsko držo." Čeprav Evropa vidi Vučića kot jamstvo za stabilnost v regiji, pa Pavasović Trošt pravi: "Če se oblast spremeni, mislim, da ne more biti slabše, tako z vidika pravnopolitične ureditve države kot kakovosti življenja v Srbiji." Ob tem svari pred ocenjevanjem kakovosti življenja v Srbiji zgolj s številkami BDP-ja in z infrastrukturnimi projekti. "Če so se do njih dokopali s korupcijo, ne moremo govoriti o neki rasti."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.